Notranji ministri Evropske unije so na zasedanju 8. decembra v Bruslju potrdili, da Hrvaška s 1. januarjem 2023 lahko vstopi v schengensko območje. Slovenija je postala članica schengenskega območja 21. decembra 2007, ko je odpravila nadzor na notranjih kopenskih in morskih mejah s članicami Evropske unije. S tokratno širitvijo schengenskega prostora bodo odpravili nadzor v zdajšnji obliki tudi na mejnih prehodih med Slovenijo in Hrvaško.
Ukinitve zdajšnjega mejnega nadzora se bodo razveselili vozniki, ki so doslej pogosto čakali v dolgih kolonah pred mejnimi prehodi, odleglo bo tudi domačinom v bližini takih prometnih poti, potem ko so bili zlasti v zadnjih letih zaradi prometnih zastojev marsikje še sami nehote del prometnega kaosa. Vstop Hrvaške v schengensko območje in s tem uveljavljanje določb schengenskega sporazuma na slovensko-hrvaški meji bosta zaznamovala tudi delo policije in življenje prebivalcev.
Slovenska policija se že vrsto let pripravlja na vstop Hrvaške v schengensko območje, pravijo na ministrstvu za notranje zadeve. »Pripravljeno ima strategijo, da bo zagotavljala nadzor na notranji meji v obliki izravnalnih ukrepov in zagotavljala varnost vsem prebivalkam in prebivalcem Slovenije,« je ob robu zasedanja Sveta ministrov (EU) za notranje zadeve v Bruslju, kjer so potrdili širitev schengna na Hrvaško, pojasnila takratna ministrica za notranje zadeve mag. Tatjana Bobnar.
Izravnalni ukrepi
Toda ob splošnejšem državnem načrtu o prihodnjem delovanju obmejnih organov bodo morali pripraviti še podrobnejše za posamezna območja ob meji. S tem imajo opravka zlasti posamezne policijske uprave. Za nekaj pojasnil smo se obrnili na Policijsko upravo Novo mesto.
Na območju Policijske uprave Novo mesto na treh policijskih postajah (PMP Obrežje, PMP Metlika in PMP Dobova) naloge mejne kontrole opravlja 216 policistov. »Vsi bodo nadaljevali delo v drugih enotah. Na našem območju bo s 1. januarjem vzpostavljena nova policijska postaja za izravnalne ukrepe. V obmejnem območju s Hrvaško bodo policisti še naprej opravljali naloge varovanja, vendar z drugačnimi pooblastili. Ob upoštevanju varnostnih razmer in trendov bomo v nadaljevanju prilagodili tudi število policistov, predvidoma v prvi polovici prihodnjega leta pa bomo kadrovsko okrepili tudi najbolj podhranjene policijske enote v notranjosti, kar bo dodatno prispevalo k zagotavljanju varnosti. Tudi po ukinitvi sistematičnega nadzora meje s Hrvaško bomo zagotavljali varnost, preprečevali nedovoljene vstope v državo, preprečevali, odkrivali nedovoljene migracije in čezmejno kriminaliteto po zakonskih pooblastilih in schengenskih pravilih. Zato bodo policisti izvajali tako imenovane izravnalne ukrepe. To pomeni, da policija pri ljudeh in vozilih, ki so verjetno prestopili notranjo mejo, lahko opravi kontrolo oseb, pregled listin, prevoznega sredstva in stvari,« je pojasnila predstavnica za odnose z javnostmi na Policijski upravi Novo mesto Alenka Drenik.
Kaj pravijo ob Sotli
Vstop Hrvaške v schengen bo koristil gospodarstvu in prebivalcem, meni Jure Pezdirc iz Brežic, gospodarstvenik in podžupan Občine Brežice v mandatu 2018–2022, pristojen za gospodarstvo in turizem. »Prost prehod meje bo občutno olajšal turistična potovanja Slovencev na Hrvaško in Hrvatov v Slovenijo in sosednje države. Letališče Zagreb bo dostopnejše, Posavje, Dolenjska in Slovenija s tem dobivajo priložnost. Ko ne bo meje v zdajšnjem smislu in ko bo skupna valuta po uvedbi evra na Hrvaškem, bo bistveno več možnosti za gospodarsko sodelovanje širokega zagrebškega prostora ter Posavja in širše Dolenjske. Postajamo enoten čezmejni prostor in s povezovanjem lahko postanemo središče inovativnega razvoja,« pravi Pezdirc.
Pomisleki in vprašanja
Širitev schengna je pozitivna sprememba tudi po prepričanju predsednika Krajevne skupnosti Jesenice na Dolenjskem Aleša Burje. »Veliko prebivalcev ima parcele v sosednji državi; nekateri naši občani lahko pridejo do svojega gozda, ki je na slovenskem ozemlju, samo po hrvaški strani, se pravi, da morajo skozi mejni prehod. Zelo veliko Hrvatov se vsak dan vozi na delo v Brežice, Krško, Novo mesto in drugam, veliko Slovencev dela na Hrvaškem. Zdaj bodo lažje prehajali med sosednjima državama. Domačini pa se bojijo, da bo čez odprto mejo prihajalo k nam še več migrantov. Bojijo se, da bo več kriminala. Zagreb z okolico je milijonsko mesto, in ko se bo ta celotni prostor odprl, se bo lahko dogajalo marsikaj. Do zdaj so nas varovali policisti. Zdaj, ko bo drugače, ljudje v Slovenski vasi in na Obrežju pravijo, da naj ostane ograja na meji,« je povedal predsednik Burja.
Z vidika prostega gibanja ljudi, dobrin in kapitala bo odprava meje pozitivna za obe strani meje, meni predsednik Krajevne skupnosti Dobova Gregor Černoga. »Toda veliko je dnevnih prebežnikov. Želim, da bo zagotovljena varnost prebivalcev, tudi če to pomeni dodatno okrepitev nadzora na meji. Prav zato smo posredovali na ministrstvo za javno upravo, v urad predsednika republike in na Občino Brežice pobudo krajanov Dobove proti ukinitvi mejne policijske postaje v Dobovi,« pravi Černoga. Branka Stergar, dozdajšnja predsednica sveta KS Dobova, nekdanja podpredsednica sveta, pravi, da se je na pobudo policija odzvala takoj z obiskom v Dobovi, kjer je njen predstavnik zagotovil varovanje tudi v prihodnje, zato je optimistična.
V dopisu so v Dobovi poudarili zaskrbljenost za varnost, zlasti starejših in otrok. Kot so zapisali, zaradi odpiranja meje pričakujejo porast kriminala v Dobovi in okolici. Njihove skrbi so, kot so poudarili, utemeljene, saj so bili v letih 2015 in 2016 neposredno vpleteni v begunsko krizo in so zadevo že izkusili na lastni koži. Zvečer si niso upali iz hiš, otrok in mladostnikov niso pustili brez spremstva. Močno se zavedajo bližine glavnega mesta Hrvaške kot »kriminalnega žarišča«, so zapisali.
Policija odgovarja Dobovi
Policija je pred dnevi tudi pisno odgovorila na dobovsko pobudo. Navaja, da bo z reorganizacijo ohranila visoko stopnjo varnosti celotnega območja in izvajala predvidene ukrepe na notranji schengenski meji. »Policisti Postaje mejne policije Dobova so izvajali naloge izključno na železniškem mejnem prehodu Dobova in mejnih prehodih z Republiko Hrvaško, niso pa izvajali nalog varovanja državne meje zunaj mejnih prehodov. Zaradi vstopa Republike Hrvaške se mejni prehodi na kopenski meji ukinjajo, saj naša skupna meja postaja notranja meja schengenskega prostora. S tem se bo ukinila tudi Postaja mejne policije Dobova. Kljub ukinitvi mejnih prehodov bo policija z reorganizacijo ohranila prisotnost policistov na čezmejnih prometnicah in tudi v celotnem območju ob skupni državni meji. Policisti bodo izvajali izravnalne ukrepe, še naprej preprečevali, odkrivali in preiskovali čezmejno kriminaliteto, ugotavljali zakonitost bivanja tujcev in opravljali druge podobne naloge, kot to že zdaj izvajajo na notranjih mejah z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Za potrebe spremenjenega načina dela bo na tem področju ustanovljena nova Postaja za izravnalne ukrepe PU Novo mesto, ki bo imela sedež na zdajšnjem mejnem prehodu Obrežje, tja pa bodo razporejeni policisti iz zdajšnjih mejnih prehodov. V prostore zdajšnje postaje PMP Dobova je poleg tega načrtovana selitev Specializirane enote za nadzor državne meje II, ki bo izvajala izključno različne naloge, povezane z varovanjem državne meje in izvajanjem izravnalnih ukrepov. Policisti bodo v okviru izravnalnih ukrepov še vedno izvajali aktivnosti tudi v vlakih, ki prečkajo mejo s Hrvaško, in bodo s tem prisotni na železniškem postajališču Dobova in v njegovi okolici,« pojasnjuje policija v odgovoru Dobovi, ki ga je podpisal vršilec dolžnosti direktorja policije mag. Boštjan Lindav.
Sodelovanje
Ob skorajšnji odpravi mejnega nadzora mnogi domačini poudarjajo dozdajšnje tesno čezmejno sodelovanje posameznikov in organizacij ter sorodstvene vezi. Darko Leskovec, poveljnik Gasilske zveze Brežice: »Gasilci Gasilske zveze Brežice ne glede na mejo vzorno sodelujemo z vsemi sosednjimi hrvaškimi gasilskimi zvezami.« Obstaja pa težava, da so nekatera slovenska zemljišča nedostopna po slovenski strani, zato slovenski gasilci do tja lahko pridejo le po hrvaškem ozemlju. »Odslej tudi za nas najbrž ne bo čakanja na meji,« pričakuje poveljnik.
Zvone Pavlin, nekdanji starešina Lovske družine Dobova, pravi, da so lovci te družine imeli lovišče do Sotle. »Potem so leta 2007 sprejeli dogovor vlad Hrvaške in Slovenije, da se moramo umakniti od Sotle na katastrsko mejo; katastrska meja je stara struga Sotle. Ko sem leta 2005 postal starešina LD Dobova, smo začeli lovci LD Dobova in LD Srnjak Brdovečko Prigorje tesno sodelovati in srečevali smo se vse do korone. V znak sodelovanja smo 7. decembra 2014 prejeli plakete, ki sta jih skupaj podelili obe družini,« pravi Pavlin.
Z zanimivim komentarjem širitev schengna pozdravlja Ivan Kovačič iz Loč. »Čim več držav brez mej, veliko ljubezni in čim manj vojn,« je dejal, vesel, da bo konec procedur na meji. »Zdaj bo prosta pot iz Hrvaške do recimo Švedske, če bo obveljalo, tako kot je zamišljeno, brez meja,« pravi, ob tem pa opozarja na številne prihode migrantov. Vprašanje, o katerem razmišlja tudi Slavko Bokor iz Dobove, je, ali bodo umaknili ograjo na meji. Podpira odstranitev. »Meja sploh ni potrebna,« pravi. Božo Novak, predsednik Krajevne skupnosti Ključ Brdovečki na Hrvaškem, pogosto prihaja v obmejne kraje v Sloveniji, saj so prebivalci povezani sorodstveno in prijateljsko. »Sotla je za nas bila reka, nikoli pa ni bila meja. Dobova in Ključ Brdovečki sta povezana. Mi smo že zdaj brez schengenske meje,« pravi.
