Iztrgani avtomobilski brisalci in kroženje nad glavami: zakaj je siva vrana zavzela mesto?

Pokljuvane okenske police, iztrgani brisalci avtomobila in veliki iztrebki na karoseriji, na pomlad pa strašljivo kroženje nad glavami sprehajalcev so tegobe, zaradi katerih na mestni upravi Ljubljana dobijo kup pritožb. Zanje je kriva siva vrana.

»Občani se občasno pritožujejo zaradi sivih vran. Moti jih predvsem njihova glasnost, njihovi iztrebki ter junija, ko speljujejo mladiče, njihova napadalnost. Seveda so napadalni samo posamezni osebki,« so o težavah, ki jih Ljubljančani javljajo v zvezi z vranami povedali na Oddelku za varstvo okolja Mestne Uprave MOL. Vrane, ki so izredno inteligentna vrsta - njihova inteligenca je stopnji petletnega otroka - so se v mestu naselile zaradi obilice hrane in ker se v mestu počutijo varne. »Za najbolj učinkovit ukrep za redčenje vran v mestu se je izkazalo sokolarjenje, plašenje in odstrel na kmetijskih površinah in seveda preprečevanje dostopa do odpadkov,« še dodajajo na ljubljanski mestni upravi. Tako so, čeprav niso pristojni za reševanje problematike z vranami, kot so posebej poudarili, pred časom namestili gnezdilnice za sokola selca na Poljanah in v Trnovem v upanju na vplivanje na zmanjšanje populacije na naraven način, brez uporabe strelnega orožja, strupov in hormonov. Je sokol gnezdilnice torej naselil? »Sokol selec je naravni sovražnik sive vrane, zato smo leta 2014 namestili gnezdilnice, ki pa jih sokol selec žal še ni naselil. V Sloveniji so bili do sedaj uspešni samo v Mariboru, kjer je sokol selec naselil gnezdilnico na silosu v industrijski coni. Tudi tam je od namestitve pa do naselitve trajalo nekaj let.« Pojasnjujejo, da podatkov o številu sivih vran nimajo, tako da ne morejo govoriti o tem, ali se populacija vran zvišuje ali pada.

Meščani se pritožujejo, da jim vrane kljuvajo okenske police.

Ne le v Sloveniji, živali se v mesta selijo po vsej Evropi

Siva vrana je sicer vrsta, ki ni zavarovana in sodi med divjad oziroma med lovne vrste. Z divjadjo upravlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Lov je dovoljen izven gnezditvene sezone, vendar pa je območje mesta nelovno območje, zato v mestu ni mogoče uravnavati velikost populacije sive vrane z odstrelom, so še pojasnili na mestni upravi. Zato smo se obrnili na Lovsko zvezo Slovenije, kjer so najprej opozorili, da »širjenje prostoživečih živali v naselja ni značilno le za Slovenijo, ampak tudi za Evropo. Prostoživeče živali predvsem privablja lahko dostopna hrana, nekatere so v naseljih našle zavetje pred plenilci.« Siva vrana je prehranski in habitatni generalist, kar pomeni, da živi tako v gozdnati kot v odprti kmetijski krajini, v zadnjih desetletjih pa jo vedno pogosteje srečujemo tudi v urbani krajini. »Velike jate, ki jih sestavljajo predvsem neteritorialni (mladi) osebki, se zadržujejo predvsem na kmetijskih površinah - ponekod, na primer v Celju ali Ljubljani, prenočujejo tudi v mestih - kjer jih najlažje opazimo in povzročajo tudi nekatere konfliktne dogodke. Zaradi tega je največ informacij o veliki številčnosti te vrste prav iz kmetijske krajine, npr. severovzhodne oz. vzhodne Slovenije. Tu se predvsem v zimskem času sivim vranam pridružijo tudi velike jate druge vrste, poljske vrane, ki je v osrednji, severni in zahodni Sloveniji skoraj ne srečujemo.« Z Mestne Uprave Ljubljana pa so sporočili, da izredni odstrel sivih vran v naseljih ni izvedljiv oziroma ni možen ne z zakonodajnega in ne z varnostnega vidika ter tudi ne z vidika sprejemljivosti med prebivalci.

Lov na vrane med avgustom in februarjem

Glede na to, da siva vrana spada med lovne vrste, nas je zanimalo, ali se jo torej lovi oziroma ali je njih odrejen odstrel? Z Lovskega društva odgovarjajo: »Siva vrana ima lovno dobo med 1. avgustom in 28. februarjem, v tem obdobju se povsod po Sloveniji lovi skladno z določili lovskoupravljavskih načrtov območij (LUO) oz. letnih načrtov lovišč, v katerih je zapisan tudi zahtevan načrt odvzema te vrste, v primeru nedoseganja načrta upravljavcu lovišča sledijo sankcije. Ne glede na določila načrtov pa lahko Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je resorno ministrstvo za področje lovstva in upravljanja divjadi, s posebno odločbo dovoli odstrel sivih vran tudi v času lovopusta, na primer na predlog upravljavca lovišča oz. območnega združenja upravljavcev lovišč (OZUL). Dovoljenje je prostorsko in časovno omejeno, tj. velja za omejeno obdobje in za lovišče oz. skupino lovišč, za katere je bilo izdano in nikakor ne za celo Slovenijo,« še pojasnjujejo. Iz tabele, ki smo jo pridobili, je razvidno, da je letno odstreljenih okoli 10 tisoč sivih vran.

siva vrana
leto	načrt odvzema	odstrel	skupaj-odvzem
2022*	11.430	6.342	6.344
2021	10.812	10.185	10.197
2020	10.748	10.166	10.182

Vir: Lovsko informacijski sistem Lisjak

V nekaterih predelih Ljubljane opažajo vse več vran - predvsem v spalnih blokovskih naseljih, kjer so kante za smeti večkrat prepolne in nudijo hrano vranam in tudi drugim živalim, na primer podganam.

Kot poudarjajo na Lovski zvezi, v večini lovišč stalno poteka dobra komunikacija med lovci in lastniki zemljišč, slednji na neformalen način prve tudi pogosto opozarjajo na spremembe v populacijah divjadi, vključno s sivo vrano. Gre za neformalno, a najbolj primerno in učinkovito pot reševanja težav, z odprto in neposredno komunikacijo. Povzročajo pa vrane precej škode, tako na deželi kot v mestih. »Na kmetijskih površinah so to predvsem kljuvanje bal sena, s čimer preluknjajo folijo in prehranjevanje s semeni oz. klicami posejanih žit. V urbanem okolju pa se pojavljajo tudi škode na nepremičninah, kot je na primer kljuvanje okenskih polic in na avtomobilih – vrane rade trgajo brisalce in puščajo iztrebke na karoseriji,« opišejo škodo, ki jo najpogosteje povzročajo vrane. V primeru nastanka škode pa lahko oškodovanec le-to prijavi upravljavcu lovišča, torej lovski družini, in sicer skladno s postopki, opredeljenimi v Zakonu o divjadi in lovstvu.

Citypark vabi vse ljubitelje glasbe na Valentinov sejem

Ekipa

Valentinov Groove v Cityparku: sejem »vinilk«, DJ nastopi in nagradna igra

Hrana je v smetnjakih, a potopni so le za center Ljubljane

Prepolni smetnjaki so težava ljubljanskih blokovskih naselij, a kot pravijo na MOL, so potopni smetnjaki le v centru Ljubljane - če želite zaprt smetnjak, lahko naročite dodatnega ali večjega, a se bo to seveda poznalo na računu.

No, v Ljubljani vrane rade razmečejo prepolne zabojnike za smeti, ki stojijo pred bloki v večjih ljubljanskih soseskah, potopne smetnjake namreč najdemo le v središču Ljubljane. Zato smo Mestno upravo še vprašali, ali lahko potopne smetnjake pričakujemo tudi v ljubljanskih blokovskih naseljih? Z Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet MU MOL so odgovorili, da so podzemne zbiralnice za zbiranje komunalnih odpadkov postavljene na območju ožjega mestnega središča v skladu z določili veljavnega odloka. »Trenutno je sprejeta odločitev, da se vgradnja izvaja na tem območju. Vgradnja posameznih lokacij poteka po postopku od določanja mikrolokacij glede na podzemno infrastrukturo, pridobitve ustrezne dokumentacije, umestitve z ostalimi posegi v prostor, do zagotavljanja finančnih sredstev za izvedbo navedenih del. Trenutno ni predvidena širitev vgradnje podzemnih zbiralnic na območja izven ožjega mestnega središča,« so pojasnili in dodali, da lahko upravik oziroma uporabniki res sporočijo, in to v pisno vlogi prošnjo za dodatne zabojnike, da so zabojniki za smeti prepolni – a več zabojnikov za mešane komunalne odpadke oz. višanje volumna zabojnikov prinaša višji račun za uporabnike. »Če imajo zabojniki zaprte pokrove, je tudi s tem onemogočen dostop do vsebine,« so še dodali.

Vsejedke vrane pojedo tudi ptičje mladičke, ne uidejo jim niti miši in podgane.

Siva vrana poje vse, tudi druge ptice, zakaj pa kroži nad glavami?

Vsi predstavniki iz družine vranov, še posebej siva vrana so prehranski generalisti in oportunisti, torej se prehranjujejo z različnimi prehranskimi viri. V spomladanskem času so tako zelo pomembni plenilci gnezd drugih vrst ptic, zlasti ptic pevk, pa tudi poljskih in koconogih kur. Največji plenilski pritisk je prav na gozdnem robu, in sicer zaradi tega, ker so tam gnezdilke izpostavljene plenjenju sivih vran ter šoj in srak. »Do konfliktnih situacij prihaja predvsem v času vzreje mladičev, od sredine maja do sredine junija,« nam je povedal dr. Boštjan Pokorny iz Fakultete za varstvo okolja, ki je že pred časom pojasnil, da je velika večina napadov vran lažnih, ko se vrane le spreletijo nad glavo – čeprav vse skupaj izgleda zelo grozljivo in spominja na znani Hitchcockov film.

V mestih je hrane na pretek, zato so se vrane naselila v mesta, ta trend opažajo po vsej Evropi.

»Praviloma vrane to počno v bližini gnezda in ko želijo zaščititi svoje mladiče. Zares napadejo le izjemoma. Kar lahko storimo je, da se čim bolj izogibamo lokacijam, kjer so vrane že bile agresivne oziroma neposredne bližine gnezd.«

Če gre za ponavljajoče napade, pokličete na telefonsko številko 113, čeprav sistematične rešitve ni mogoče zagotoviti. V primeru, da je nastala škoda, jo lahko prijavite na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ali na Zavod za gozdove Slovenije, pa so pojasnili na Lovski zvezi.