Podpise podpore je mogoče potrjevati do 28. septembra, ko je zadnji dan za vložitev kandidatur. Nekaj dni prej, 22. septembra, bo tudi uradno stekla volilna kampanja. Morebitni drugi krog bo 13. novembra.
Toliko kandidatov za naslednika aktualnega predsednika republike še ni bilo. Večina tistih, ki so že najavili, da se podajajo v predsedniško tekmo, bo zbirala podpise volivcev. Končni nabor kandidatov za predsednika republike bo znan v začetku oktobra. Predstavljamo tiste, ki so svoje kandidature že napovedali.
Nataša Pirc Musar
Pravnico pri kandidaturi podpira 14 posameznikov iz različnih sfer družbe, ob nekdanjih predsednikih Kučanu in Türku še igralki Milena Zupančič in Nataša Barbara Gračner, pevka Alenka Godec, pisatelj Tadej Golob, članica Sazuja in profesorica prava Alenka Šelih, dolgoletni televizijski voditelj in novinar Slavko Bobovnik, nekdanji košarkar Boštjan Nachbar, humanitarke Ninna Kozorog, Biserka Marolt Meden in Anita Ogulin, nekdanji predsednik DZ Pavel Gantar ter pravnik in humanitarec Dragan Petrovec. Musarjeva je svojo profesionalno pot začela kot novinarka in voditeljica na Televiziji Slovenija, nadaljevala pa na Pop TV. Julija 2004 jo je DZ na predlog takratnega predsednika republike Janeza Drnovška izvolil na mesto pooblaščenke za dostop do informacij javnega značaja, nato pa je dva mandata opravljala funkcijo informacijske pooblaščenke. Od leta 2014 deluje v pravni pisarni, ki jo je ustanovila.
Nina Krajnik
Lacanovska psihoanalitičarka in filozofinja bo kandidirala s podporo volivcev, saj ni članica nobene politične stranke. Med njenimi vidnejšimi podporniki je pravnik Peter Jambrek, podpirajo pa jo tudi pravnik Tone Jerovšek, smučarski skakalec Lovro Kos, fizik Bojan Kambič, podjetnik in glasbenik Pavle Okorn, Nataša Elvira Jelenc iz Društva onkoloških bolnikov Slovenije in predsednica Ženskega odbora Mira Slovenskega centra PEN Gabriela Babnik.
Marta Kos
Podpredsednica Gibanja Svoboda bo na predsedniških volitvah kandidirala s podporo stranke, saj pravi, da bi se ji zdelo nedostojno, da bi kot podpredsednica stranke zbirala glasove volivcev in na prvi pogled nastopala kot neodvisna kandidatka. Če bo izvoljena, pravi, da bo odstopila s podpredsedniškega mesta v stranki in zamrznila članstvo v njej. Je nekdanja športna novinarka, dopisnica iz Nemčije, podpredsednica Gospodarske zbornice Slovenije, tiskovna predstavnica vlade, direktorica vladnega urada za informiranje in veleposlanica v Švici. Je soavtorica več knjig ter jugoslovanska in slovenska prvakinja in rekorderka v plavanju.
Vladimir Prebilič
Prebilič, ki kočevsko občino vodi že tretji mandat in je tudi eden od pobudnikov Kluba neodvisnih županj in županov, ustanovljenega v začetku leta, ni novinec na ravni državne politike. Med letoma 2006 in 2008 je bil namreč osebni svetovalec takratnega predsednika SD Boruta Pahorja za področje notranjih zadev, med letoma 2008 in 2011 pa svetovalec predsednika republike Danila Türka za področje domoljubja in veteranskih organizacij. Doktoriral je na področju obramboslovja, med letoma 2007 in 2011 je bil tudi predstojnik katedre za obramboslovje na ljubljanski fakulteti za družbene vede. Trenutno ob funkciji nepoklicnega župana opravlja delo izrednega profesorja. Tudi on bo zbiral podpise volivcev.
Anže Logar
Dolgoletni vidni član stranke SDS. Prvič je bil v DZ izvoljen leta 2014, poslanec je že tretji mandat. Bil je zunanji minister v prejšnji vladi Janeza Janše. V prvi in drugi Janševi vladi je bil direktor vladnega urada za komuniciranje, med prvim predsedovanjem Slovenije Svetu Evropske unije pa je bil tudi uradni govorec predsedstva.
Gregor Bezenšek mlajši
Glasbenik Gregor Bezenšek z umetniškim imenom SoulGreg Artist bo kandidiral s podpisi volivcev – nastopil bo s sloganom Za ljudi do neba. Je akademski glasbenik in humanitarec, zaposlen v oblikovalskem studiu MediaVibre in umetniško-kulturnem Zavodu Eksena Records. Širša javnost ga je spoznala kot soustanovitelja Društva za otroke z redkimi boleznimi Viljem Julijan, ki sta ga z ženo ustanovila po tem, ko je njun sin Viljem Julijan izgubil bitko z redko neozdravljivo boleznijo.
Leo Trojar
Zastopnik Antropozofskega društva Slovenije je poziv za kandidaturo za predsednika republike »od zgoraj« dobil leta 2019. Svojo iniciativo je predstavil kot »nosilce pozitivne paradigme«, glede katere »komunicira z vesoljem«. Tudi on zbira podpise.
Ludvik Poljanec
Poljanec, ki je kot laik prevzel zastopanje slovenskih državljanov pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, kjer je do zdaj zmagal v dveh primerih, mora kot neodvisni predsedniški kandidat za kandidaturo zbrati pet tisoč overjenih podpisov. Je predsednik politične stranke Stara pravda - Stranka prava, ki je v koaliciji Zavezništvo osvobodimo Slovenijo, ki jo vodi Andrej Šiško, vložila kandidaturo za letošnje državnozborske volitve.
Aleš Ernecl
Filozof, novinar in delavec v avstrijski industriji je prepričan, da bo uspel zbrati pet tisoč overjenih podpisov, potrebnih za uraden vstop v predsedniško tekmo. Med drugim ga je podprl nekdanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice Boštjan M. Zupančič.
Sabina Senčar
Ginekologinja bo na volitvah za predsednico republike kandidirala s podporo neparlamentarne stranke Resni.ca, s pomočjo katere se bo tudi lotila zbiranja tri tisoč podpisov, ki jih v tem primeru potrebuje za vstop v tekmo.
Andrej Magajna
Predsednik stranke Nova socialdemokracija bo kandidiral s podporo neparlamentarne stranke Nova socialdemokracija in tri tisoč podpisi volivcev.
Boris Vene
Kandidat civilnodružbenega gibanja Zdrava družba je avtor več knjižnih uspešnic, predavatelj, osebni motivator in poslovnež. V gibanju Zdrava družba so se za sodelovanje na predsedniških volitvah odločili po nestrankarski kandidaturi na državnozborskih volitvah in naknadni analizi nastale družbene situacije v Sloveniji. Vene za vložitev kandidature zbira podpise volivcev, njegova žena Mojca Vene pa je pred štirimi leti kandidirala za županjo Žirovnice.
Ivan Bolfek
Šentiljčan Ivan Bolfek je po poklicu varilec in ključavničar, znan je kot tako imenovani general Štajerske varde. Na pot zbiranja pet tisoč podpisov se je odpravil kot neodvisni kandidat, pri načrtih pa ga podpira »domorodna skupnost«.
Ivo Vajgl
Je nekdanji poslanec, v DZ je bil predsednik odbora za zunanje zadeve. Bil je tudi veleposlanik, državni sekretar, zunanji minister in svetovalec za zunanjo politiko Janeza Drnovška, sodeloval je tudi pri osamosvojitvi države, je naštel. Dva mandata je bil evropski poslanec, v evropskem parlamentu je bil član odbora za zunanje zadeve, v okviru te funkcije je med drugim reševal spore med Severno Makedonijo in Grčijo, kot posebno odmevno pa je izpostavil aktivnost s Katalonijo. Na predstavitvi kandidature je predvajal tudi posnetek nekdanjega predsednika katalonske vlade Carlesa Puigdemonta, ki mu je izrazil podporo. Podporo so Vajglu na predstavitvi izrazili tudi Spomenka Hribar, Iztok Simoniti, Rudi Rizman, Franci Kek, na novinarski konferenci je bil prisoten tudi predsednik stranke Naša prihodnost Ivan Gale.
Za svojo kandidaturo zbira podpise, računa pa tudi na podporo »zelo ugledne stranke«.
Alojz Kovšca
Aktualni predsednik DS je izrazil željo kandidirati za predsednika države in pozval stranke, da ga podprejo. Kandidaturo bo namreč vložil le, če ga bo podprl dovolj širok krog političnih strank, gibanj in vidnih posameznikov. Brez te podpore kandidatura ne bi bila smiselna, je dejal. Je nekdanji predsednik Gospodarske aktivne stranke, trenutno pa podpredsednik stranke Konkretno. Z ženo vodita zlatarsko in urarsko podjetje s petimi zaposlenimi. Aktivno se je vključil tudi v obrtniško politiko; je član Območne obrtne zbornice Ljubljana Bežigrad, ki ji je nekaj časa predsedoval. Je tudi član upravnega odbora zbornice, predsednik Komisije za razdelitev članarine in predsednik Odbora za gospodarstvo.
Boris Žulj
58-letni Ljubljančan, ki je sicer delal v mednarodnem in domačem transportu, zadnjih šest let pa dela v zasebnem varovanju. Kandidira kot neodvisen kandidat brez programa, saj predsednik po njegovih besedah ni politična stranka. Čeprav je bil soustanovitelj stranke Solidarnost, je leta 2016 izstopil zaradi nestrinjanja, v politiki pa je bil dovolj časa, da razume njeno delovanje v praksi, je pojasnil.
