Ali imamo v Sloveniji dovolj zaklonišč?
Ne. v naši državi jih je 2227 in v njih je prostora le za 346.259 ljudi. Večina jih je bila zgrajena še v Jugoslaviji, namenjena pa niso bila vsem ljudem, temveč za zaščito politične elite in njihovih najbližjih. Za Primorske novice se je Egon Štibilj, dolgoletni aktivni član civilne zaščite, spominjal desetdnevne vojne za Slovenijo leta 1991: »Ne bi verjeli, kaj vse se dogaja, ko želijo ljudje zaščititi svoje življenje. Ni pomembno. Pred vrati zaklonišča se lahko zgodijo prave male osebne vojne.«
Občinska zaklonišča po Sloveniji preverja civilna zaščita z inšpektoratom za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, številna zaklonišča pa so pristala v zasebni lasti (stanovanjski bloki, stavbe ...). Za ta morajo torej poskrbeti lastniki: preveriti delovanje filtrov za zrak, uporabnost kemičnih stranišč, ali je dovolj pitne vode ... Takšna zaklonišča nas lahko obvarujejo pred bombnim napadom, ne pa pred jedrskim onesnaženjem, saj ne premorejo filtriranja zraka in nimajo hermetično zaprtih vrat.
Uredba predvideva tri vrste zaklonišč: osnovna omogočajo vsaj sedemdnevno nepretrgano bivanje do tristo ljudi, tista z dopolnilno zaščito zagotavljajo zaščito pred ruševinami za 24-urno bivanje največ 50 ljudi, zaklonilniki pa morajo vzdržati težo ruševin objekta in so primerni za 12 ur bivanja 50 ljudi.
Ni narobe, če so se mnoga zaklonišča spremenila v različne shrambe ali celo mladinske centre, pomembno je, da jih lahko izpraznimo v 24 urah.
Kalijev jodid ni čudežna rešitev!
Tablete kalijevega jodida se uporabljajo za zaščito ščitnice pred radioaktivnim jodom, ki se ob jedrski nesreči sprosti v okolje. Slovenci, Avstrijci in Hrvati so tako v začetku tedna po lekarnah že iskali kalijev jodid, a ga niso dobili. Tovrstne tablete lahko dobite samo na recept, po zakonu pa so do jodne zaščite pri nas upravičeni le prebivalci desetkilometrskega pasu okrog jedrske elektrarne Krško. Lekarne v drugih krajih tablet kalijevega jodida nimajo na zalogi. Namenjene so za zaščito prebivalcev, mlajših od 40 let, saj je nevarnost kopičenja radioaktivnega joda v ščitnici pri starejših bistveno manjša, in so najučinkovitejše, če se jih zaužije nekaj ur pred izpostavljenostjo radioaktivnemu jodu. Zaužitje več kot dva dni pred izpostavljenostjo radioaktivnemu jodu je neučinkovito, prav tako, če je nekaj ur prepozno. Nikar jih ne jemljite preventivno, saj lahko škodijo zdravju.
Sicer pa je kalijevega jodida v blagovnih rezervah dovolj in so regijsko porazdeljene – ob primeru nesreče se jih začne sproščati po ustaljenih protokolih za takšne nesreče.
Ministrstvo za zdravje trenutno še pridobiva informacije, ali bi bil v primeru izstrelkov z jedrsko konico v oblaku po eksploziji prisoten tudi radioaktiven jodid, pred katerim bi bila zaščita s stabilnim jodidom smiselna. Poudariti je treba, da tablete kalijevega jodida ščitijo samo pred radioaktivnim jodom, ne pa tudi pred drugimi radioaktivnimi snovmi. Tudi ne pred zunanjim sevanjem.
Kot je dejal nemški fizik Hans-Josef Allelein, so tablete kalijevega jodida zgolj prvi korak. Če vas je strah jedrske katastrofe, bi morali imeti v hiši zaloge vode in hrane, vitaminske tablete, tesnilno maso za okna in vrata, gumijaste škornje ...
Kaj storiti v primeru sevanja
Našo sodelavko ter vodjo projekta Skupaj za zdravje človeka Sanjo Lončar, ki je zaklad uporabnih nasvetov in naravnih rešitev, so že pred leti bralci spraševali, ali se je mogoče zavarovati, če kakšnemu voditelju s prstom na gumbu za jedrsko orožje popustijo živci. Če se torej zgodi katastrofa, je najpomembneje zavarovati vodo, tla in zaloge hrane, ki jih bomo uživali v obdobju nekaj mesecev. Za zaščito vrta je doma najbolje imeti folijo, odporno proti UV-žarkom, tako bodo tla ostala varna pred delci alfa in beta in bo pridelek v večini primerov neoporečen. Če pridelka ne bi zmogli zaščititi, bo vsa hrana nad tlemi neuporabna, korenovke pa bodo (če ne bo obilnega dežja) še vedno užitne. Radioaktivne delce, ki bodo na površini tal, lahko ujamemo tako, da nekaj vrhnjih centimetrov prsti odstranimo. Če tega ne bi mogli izvesti, lahko tla očistimo z rastlinami, ki vežejo nase radioaktivne snovi: posejemo konopljo, sončnice, ogrščico, hren, osate ... In, seveda, taka tla vsaj eno leto niso uporabna, te rastline pa moramo potem izpuliti in varno odstraniti.
Kaj je varno jesti?
Če živila niso bila umaknjena pod zemljo ali za dovolj debelimi zidovi, je bilo največ sevanja izmerjenega v mesnih in suhomesnatih živilih. Nasičene maščobe (maslo, mast, kokosova maščoba) pa so sprejele zelo malo sevanja, prav tako suhi sadeži in jedrca. Torej se je najbolj priporočljivo založiti z dobrimi maščobami, semeni in jedrci. Slednja lahko kalimo in s tem dobimo vsa potrebna hranila. Raziskave presenetljivo kažejo, da najmanj sevanja vsrkajo jajca, celo tista v gnezdih ptičev blizu izvora sevanja.
Najboljši kraj za hranjenje vode so podzemni rezervoarji. Tudi tisti nad tlemi bodo uporabni, vendar le pod pogojem, da so pokriti in jih lahko odklopite od žlebov ob morebitnem radioaktivnem dežju.
Ne pozabite, da tudi živali potrebujejo neoporečno vodo, sicer bodo delci alfa in beta, ki jih bodo zaužile, prej ali slej končali na naših krožnikih (z mlekom, jajci, mesom ...). Če bi se znašli kje, kjer nimate na voljo svojih zalog, je treba vedeti, da bodo najboljši viri vode izviri, ki pritekajo na površino iz večjih globin. Teh imamo na srečo v Sloveniji veliko in smo zato na veliko boljšem od marsikatere države.
Hitra dekontaminacija
Dobro je tudi vedeti, kako radioaktivne snovi čimprej izločiti iz telesa. Odločilnih je prvih 48 ur, ko še niso nastale trajne poškodbe v celicah, zato se znebite in zavrzite vsa oblačila, s katerimi ste bili sevanju izpostavljeni, ter se temeljito oprhajte. Kožo po možnosti namažite z oljem šentjanževke, ognjičevo kremo ali (če ju nimate) s kakovostno nasičeno maščobo, ki bo okrepila poškodovane celične membrane. Dobro je imeti na zalogi tudi naravne vire joda, na primer algo kelp, kalijev orotat, kalcij in magnezij. Če nimate koncentriranih pripravkov, si lahko pomagate s povečanim vnosom živil, bogatih s kalijem: posušeni paradižniki, posušene marelice, banane, slive, melone, hruške, jagode, papaja, lubenica.
Radiacija ima močno levosučno valovanje, ki ga lahko v veliki meri nevtraliziramo z desnosučnimi mlečnimi kislinami. Prav iz tega razloga so Rusi svoje prizadete hranili s kefirjem, sirotko, kislim zeljem in repo. Na Japonskem so prizadetim po Hirošimi in nedavno tudi po Fukušimi pomagali s pasto miso, tempehom in fermentirano zelenjavo. Pri odpravljanju posledic černobilske katastrofe se je odlično obnesla tudi jabolčna čežana.
Kaj imata s sevanjem zeolit in glina?
Odlični lovilec radioaktivnih snovi je čisti aktivirani zeolit –uporabljali so ga tudi v Černobilu in Fukušimi. Zeolit veže nase težke kovine, cezij, stroncij, uran in druge nevarne snovi ter jih potem odvede iz telesa. Čisti in aktivirani zeolit uporabljamo 1–2,5 grama na dan v normalnih okoliščinah, v izrednih pa ta odmerek povečamo za nekajkrat. Lahko ga uporabimo kot obkladek, da dekontaminiramo kožo, ali ga uživamo z vodo, da dekontaminiramo telo. Če ga damo v vodo, jo bomo s tem v veliki meri očistili. Pustimo stati vsaj pol ure in potem vodo precedimo. Z zeolitom so uspešno dekontaminirali tudi obsevane predmete in prostore. Nanesli so ga v obliki ometa, da je vsrkal radioaktivne snovi, potem pa so ga odstranili. Če nimate na voljo zeolita, podobno, a v manjši meri, dosežete tudi s čisto glino.
