Afera Odrezana roka

Svinje niso bile dovolj, žagali bodo človeška trupla

Samo Strel
21. 7. 2021, 18.01
Posodobljeno: 22. 7. 2021, 06.00
Deli članek:

Na slovenskih sodiščih že potekajo enomesečne sodne počitnice, ki bodo trajale do 15. avgusta. Toda v pripornih zadevah bodo obravnave potekale nemoteno. Že danes se bo na ljubljanskem okrožnem sodišču začelo ponovljeno sojenje v razvpiti zadevi odrezana roka.

STA
Julija Adlešič
Afera odrezana roka / Julija in Sebastien zaradi domnevne goljufije spet pred sodnika. V ponovljenem sojenju se bodo vpleteni morali lotiti žaganja trupel, medtem ko so v prvem sojenju testne reze z žago delali le na prašičjih nogah in lesu.

Na Tavčarjevi v Ljubljani jutri spet pričakujejo Julijo Adlešič, Sebastiena Abramova ter njegova starša zaradi očitkov o poskusu zavarovalniških goljufij z zaigrano delovno nesrečo, ki bi vpletenim v primeru uspeha navrgla več kot milijon evrov.

Višje sodišče je v tako imenovani zadevi odrezana roka junija razveljavilo prvostopenjsko obsodbo zoper Abramova in Adlešičevo, ki sta bila septembra lani obsojena na tri oziroma dve leti zapora. Na prvi stopnji je bil pogojno obsojen tudi oče Abramova Gorazd Colarič, medtem ko je bila njegova mama Tinka Huskić oproščena. Kakorkoli. Po mnenju višjega sodišča prvostopenjski sodniki dejanskega stanja glede mehanizma nastanka poškodbe pri Adlešičevi  niso dovolj dobro razčistili. Okrožni sodniki so po prepričanju višjih sodnikov s tem, ko so zavrnili predlog obrambe o določitvi izvedenca biomehanske stroke in preizkusu žaganja na človeškem kadavru, kršili pravico do obrambe, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. Zato bodo vsi skupaj spet sedli na zatožno klop.

Rezali zgolj svinjske nogice in les
V ponovljenem sojenju se bodo vpleteni tako morali lotiti žaganja trupel, medtem ko so v prvem sojenju testne reze z žago delali le na prašičjih nogah in lesu. »Izvedenec nas je presenetil, ker je jasno povedal, da je žaganje prašičjih nogic povsem neprimerljivo z žaganjem človeške roke. Nekako je dal vedeti, da bi bilo treba žagati človeški kadaver, primerljive konstitucije, in samo v tem primeru bi lahko res zaključili, kakšne bi bile posledice žaganja in hitrega spuščanja žage. Ravno to, kar želi obramba dokazati: da je šlo za nesrečo,« je avgusta lani razpredal zagovornik Adlešičeve, odvetnik Mitja Pavčič, ki pa potem z dokaznim predlogom ni prodrl. Kot je znano, se je Adlešičeva zagovarjala, da je nanjo med žaganjem drv nenadoma skočil nemški ovčar, ona pa da je roko nenadoma porinila pod žago.

STA
Sebastien Abramov