Čeprav Slovenija ima vlado in nič ne kaže, da bi ta bila v težavah, ekonomist Jože P. Damijan in njegovi somišljeniki menijo, da je Slovenijo treba rešiti. Kdo je torej človek, ki meni, da lahko Janezu Janši spodmakne stolček in poenoti stranke opozicije.
Zavzet študent
Jože Pavlič Damijan je rojen 14. januarja 1967 v kraju Lomanoše, tik pred Gornjo Radgono. Kot lahko preberemo na spletni strani »Slovenska biografija«, je bil njegov oče gradbeni delovodja, mama Olga pa kuharica. Osnovno šolo je obiskoval v domačih Lomanošah, srednjo naravoslovno-matematično šolo pa med letoma 1982 in 1986 v Murski Soboti. Študiral je na ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1992 diplomiral, leta 1995 pa magistriral z delom Analiza ekonomskih značilnosti majhnih držav v svetovni trgovini, ki je bilo objavljeno v knjigi Majhne države v svetovni trgovini (1996). Doktorski študij je v letih 1995–1996 opravljal tudi na Univerzi v Kielu (Nemčija), leta 1998 pa je na ekonomski fakulteti v Ljubljani doktoriral z disertacijo Vpliv ekonomij obsega na zunanjetrgovinsko specializacijo pod mentorstvom Ferdinanda Trošta. Leta 2004 se je izpopolnjeval na LICOS, Centre for Economies in Transition Univerze v Leuvenu v Belgiji; s to univerzo je povezan še danes. Že med študijem je bil zaposlen na ministrstvu za zunanje zadeve, od leta 1993 pa je zaposlen na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani (EF UL), na Katedri za mednarodno ekonomijo in poslovanje in Katedri za ekonomijo. Docenturo je pridobil leta 2000, izredni profesor je postal 2005, redni pa 2010. Kot makroekonomist predava evropski monetarni sistem in globalizacijo. Od leta 2003 je predstojnik Inštituta za makroekonomijo Raziskovalnega centra EF UL. Od leta 2016 ima dopolnilno zaposlitev na Univerzi v Leuvenu
Obdobje mladoekonomistov
V javnosti se je začel bolj aktivno pojavljati kot član tako imenovanih mladoekonomistov, kamor so spadali še njegovi kolegi s fakultete Igor Masten, Sašo Polanec, nekdanji prvi mož Banke Slovenije Boštjan Jazbec ter nekdanji novinar in danes uslužbenec mednarodega denarnega sklada Mićo Mrkaić. Mladoekonomisti so zagovarjali privatizacijo, liberalizacijo in enotne davčne stopnje. Kot take so jih hitro pograbile stranke desnega političnega pola in Jože P. Damijan je bil v prvi vladi Janez Janše vodja odbora za reforme, nato pa nekaj mesecev celo minister za razvoj, a je kmalu odstopil. Uradno iz osebnih razlogov, kasneje pa je izjavil, da je bilo njegovo imenovanje za ministra »samo dimna zavesa za tisto, kar je bila takrat prava agenda«. »To pa je bilo, da bi dovolj nakradli, da jim ne bi bilo treba nikoli več delati, kot je povedala (nekdanja državna sekretarka, op. a.) Andrijana Starina Kosem,« je takrat razložil Damijan.
Delo zunaj fakultete
Profesor Jože P. Damijan je skupaj z ženo Sandro solastnik podjetij Grant Thornton Advisory in L.I.F.E. institut. Registriran je tudi kot samostojni podjetnik. Lani je ustvaril 446.000 evrov prihodkov in 50.000 evrov dobička.
Kljub razhodu z Janšo in slovesu od vlade je ostal aktiven in večkrat sodeloval pri ustvarjanju javnega mnenja ter pri podajanju predlogov aktualni politični oblasti. Tako je bil med drugim med predlagatelji ustanovitve Slabe banke. Javne funkcije je vrsto let zavračal in se profesionalno posvetil akademski karieri ter sodelovanju z gospodarstvom. Skupaj z ženo Sandro, prav tako predavateljico na ekonomski fakulteti, je solastnik svetovalnega podjetja Grant Thornton Advisory, ki je v zadnjih štirih letih med drugim delalo za SDH, državni zbor, Eles in druga državna podjetja. Izjemno aktiven je bil tudi v javni razpravi o gradnji drugega tira, pisal je študije za Luko Koper, samoiniciativno izdelal tudi oceno stroškov, ki je pokazala, da naj bi bila realna vrednost projekta le 683 milijonov evrov, in ne krepko čez milijardo, kolikor je znašala takratna ocena vlade. Zaradi njegovega mnenja, da bi morala dela na drugem tiru dobiti predvsem slovenska podjetja, so njegovo sedanjo »kandidaturo« za predsednika vlade v vladajoči koaliciji hitro povezali z interesi skupine Kolektor, ki jo vodi Stojan Petrič. Damijan je povezave s Petričem že zanikal.
Sprememba pogleda na svet
Glede na zgodovino kaže, da je Jože P. Damijan človek, ki rad spreminja svoja stališča. Njegova liberalna stališča, ki jih je zgovarjal v času prve vlade Janeza Janše, so se z leti popolnoma spremenila in v zadnjem obdobju lahko na njegovem blogu preberemo zapise, ki zagovarjajo večjo vlogo države pri regulaciji gospodarstva, državno podporo gospodarstvu in finančnemu sistemu, državno zadolževanje za infrastrukturne projekte, dvig minimalne plače, vavčerje in celo univerzalni temeljni dohodek. Spremembo pogleda na svet je za revijo Manager pojasnil z besedami: »Nova dejstva spremenijo naša prepričanja.« Premislil si je tudi leta 2006, ko so nekateri mladoekonomisti želeli zapustiti ekonomsko fakulteto in se preseliti na koprsko fakulteto za menedžment. Na slednji so za njih pripravili nove smeri in z njihovimi imeni vabili šudente, Damijan in prijatelji pa so ugotovili, da so plače na Primorskem nižje kot v Ljubljani, in so po tem, ko so že objavili svoj odhod, vseeno skesano prišli nazaj v naročje Univerze v Ljubljani. Čeprav je vrsto let trdil, da ga po izkušnji z ministrovanjem delo na javnih funkcijah ne zanima več, je leta 2018 kandidiral za položaj guvernerja Banke Slovenije, kjer pa so mu podporo odrekle prav stranke, ki naj bi jih zdaj kot mandatar vodil.
Sprejem odgovornosti
In zakaj je znova spremenil mnenje? Kot je zapisal v svoji kolumni, »ne more gledati proč, ko se razgrajujejo temelji naše države. Ko se izkorišča najhujša svetovna kriza po drugi svetovni vojni kot dimna zavesa, za katero poskuša oblast demontirati našo ustavno ureditev, si podrediti medije, organe pregona in regulatorje trga.« Dodal je še: »V Sloveniji je vse preveč pripravljenosti pozivati druge k akciji in premalo pripravljenosti, da bi sami prevzeli odgovornost in se izpostavili. Ja, pripravljen sem se izpostaviti tudi sam, pripravljen sem prevzeti to breme, če s tem pripomorem k preseganju malenkostnih delitev med partnerji iz preteklosti.«
Očitki
Takoj ko se je njegova pobuda pojavila v medijih, je bil seveda deležen številnih očitkov iz desne politične smeri. O prvem, da naj bi bil podtaknjenec Stojana Petriča, da bi mu lahko zagotovil delo pri projektu izgradnje drugega tira, smo že pisali. Drugi očitek pa se nanaša na njegov hipotekarni dolg višini 578.000 švicarskih frankov. Mediji z desnega pola namreč menijo, da je dolg previsok in naj bi bil Damijan posledično bolj dovzeten za podkupovanja, hkrati pa naj bi obstajala velika verjetnost, da bi lahko kot predsednik vlade in imetnik kredita v švicarskih frankih poskušal vplivati na banke. Tem očitkom so ta teden dodali še jadrnico, ki jo ima Damijan zasidrano na Jadranu. Je namreč velik zaljubljenec v navtiko in oboževalec Jadranskega morja, vključno z dalmatinskim melosom in morsko hrano. Lahko mu torej zaželimo le mirno plovbo.
