Slovenija

Zapustil nas je Tomaž Pengov

STA / J.P.
10. 2. 2014, 11.47
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.53
Deli članek:

V 65. letu se je poslovil Tomaž Pengov, slovenski glasbenik, pesnik in kantavtor.

Mediaspeed

Tomaž Pengov velja za enega najpomembnejših slovenskih in za prvega sploh, kakor si lahko preberemo na njegovi uradni spletni strani. Tam je navedeno tudi, da njegov album Odpotovanja (1973) velja za prvo neodvisno posneto slovensko ploščo. Izdala jo je založba Škuc.

Lik Tomaža iz romana Pimlico Milana dekleve, sloni na zgodbi Tomaža Pengova.

Z nastopi je začel leta 1968 – preigraval je pesmi Boba Dylana in Donovana, nato pa njune pesmi še prevajal v slovenščino. Po Odpotovanjih se je ukvarjal tudi s filmsko glasbo. 

Lik Tomaža iz romana Pimlico Milana dekleve, sloni na zgodbi Tomaža Pengova, Mišo Čadež pa je o njem posnel tudi film z naslovom »Dih besede – portret Tomaža Pengova.« Ogledate si ga lahko spodaj.

Prvencu so sledili albumi Pripovedi (1988), Rimska cesta (1992) in Biti tu (1996). Leta 2006 so izšli koncertni posnetki iz ljubljanskih Križank s preprostim naslovom Koncert, leta 2011 pa je predstavil knjigo svojih zbranih pesmi in plošček Drevo in zvezda. Na plošči je bilo nekaj do takrat še neobjavljenih instrumentalnih skladb, Pengov pa je na njej tudi bral svoje pesmi.

Pengov ostaja popotnik, ki ne išče asfaltnih avtocest do prestolnic, ampak prašne kolovoze do pozabljenih in zapuščenih krajev, je v spremni besedi h knjigi zapisal Milan Dekleva, ki je s kantavtorjem sodeloval pri zasedbi Salamandra in plošči Odpotovanja.

"Zelo rad igram v živo, a zgleda, da nisem dovolj priljubljen, da bi me pogosteje povabili na koncerte," je tedaj dejal Pengov. Sodeloval je tudi z Mladimi levi, s katerimi je posnel pesem Oda Ireni.

Kot še navaja omenjena spletna stran, ga strokovnjaki cenijo kot pesnika z izjemno globino in izvrstnega kitarista. Pengov je sodil med "šumijevce" in njihove sopotnike, ki so konec 70. in del 70. let okupirali oziroma, kot je to označil Pengov, "kulturno zavzeli" bife nasproti Drame, ki je postal nekakšna "kulturna pisarna". Med njimi so bili številni pomembni slovenski umetniki.