Ste ustanoviteljica zelo uspešne odvetniške družbe, odvetnica, sodna izvedenka za pravo in javna naročila, nadzornica HSE, nekdanja predsednica Državne revizijske komisije in članica Združenja nadzornikov Slovenije. Glede na navedeno premorete številne kompetence; je težko združevati obveznosti nadzornice HSE in delo odvetnice?
Svoje obveznosti jemljem zelo resno. Sledim odličnosti, ne maram površnosti in sem usmerjena v doseganje zastavljenih ciljev. Kot nadzornica HSE sem hkrati tudi članica Komisije za prestrukturiranje v njenem nadzornem svetu. Nedvomno pa imata delo odvetnice ter delovanje v nadzornem svetu HSE zelo drugačen fokus, vendar dobro razlikujem med obema.
Najprej ste zasloveli na področju javnega naročanja, kjer ste kot nekdanja predsednica Državne revizijske komisije in sodna izvedenka ena izmed največjih poznavalk tega področja v Sloveniji. Ste tudi soavtorica komentarja Zakona o javnem naročanju. Gre za zahtevno področje, ki pa je tudi eno bolj problematičnih. Zakaj menite, da je tako?
Ko sem bila predsednica Državne revizijske komisije, smo na letni ravni odločali o sporih v višini 2.5 milijarde evrov, kar je zelo velika odgovornost.
Se je pa že pred časom, zaradi zaznave tržne niše, na področje javnega naročanja usmerilo ogromno število »strokovnjakov« s pravo poplavo komercialnih predavanj, kar ima na subjekte, ki potrebujejo pomoč, ravno obraten učinek od želenega. Umetnost je najtežje stvari razložiti na enostaven način in hkrati ne ustvarjati dodatnih problemov. Javno naročanje v Sloveniji pa je postala znanost, neprimerljiva s katerim koli drugim področjem in žal tudi pravna sfera zelo aktivno »pomaga« v tej smeri. Ustvarjanje pogosto namišljenih pravnih problemov na tem področju in s tem povezana komercializacija pravnih storitev, je za številne postala njihov poslovni model preživetja. Ni redkost, da ravno pravna stroka naročnikom ali ponudnikom predlaga rešitve, zaradi katerih se ti še dolgo ne morejo izviti iz primeža potrebe po njihovi pravni pomoči.
Je pa ob tem potrebno izpostaviti tudi naslednje; to močno in visoko normirano področje navzven ponuja zgolj lepo fasado pravne varnosti in predvidljivosti, dejansko pa ima pravni subjekt ob opisanem manj možnosti, da bo ustrezno zavaroval svoje interese in pravice. Na drugi strani tudi naročniki niso na dosti boljšem; pogosto nimajo najprimernejših podlag za hitro in učinkovito izvedbo večjih investicijskih projektov.
Kot odvetnica ste na sodišču zmagali tudi v medijsko zelo odmevnem in tudi sicer zelo zahtevnem primeru očitkov kartelnega dogovarjanja pri izgradnji UKC Maribor.
Tako je. Konkurenčno pravo je eno od področij, za katerega je specializirana naša odvetniška družba. V zadevi očitkov kartelnega dogovarjanja pri izgradnji UKC Maribor smo na Upravnem sodišču dosegli razveljavitev odločbe Agencije za varstvo konkurence in postopek je pravnomočno zaključen, v celoti v korist naših strank. Ta primer je zelo poseben, še posebej, ker v podobnih zadevah ni najti primerov, da bi že Upravno sodišče ugodilo tožbi in razveljavilo odločitev Agencije za varstvo konkurence.
Ker ste v svoji karieri delovali na zelo različnih področjih, od akademskih vod, gospodarstva, sodstva, tožilstva do predsednikovanja Državni revizijski komisiji in odvetništva ter seveda nadzornega sveta HSE, me zanima, kako ste ponotranjili te različne vloge? Menite, da je bila katera zahtevnejša od drugih?
Kar se tiče odvetništva, je ključno razumevanje posla in interesa stranke, še posebej, ker pretežno delamo za gospodarske družbe. Ponuditi moramo rešitev, preko katere bo stranka dosegla želeni cilj. Čeprav so naše stranke velika podjetja in korporacije, imajo na nivoju vodstev managerje, ki znajo jasno izraziti svoja pričakovanja. Kot odvetniška družba pa znamo in zmoremo njihova pričakovanja ponotranjiti in seveda tudi uresničiti.
Drugače pa je potrebno gledati na sfero, ko deluje posameznik na funkciji v državnem interesu, takšno delo je bilo recimo moje predsednikovanje Državni revizijski komisiji. V nadzornem svetu HSE pa je potrebno slediti pravilom korporativnega upravljanja in kot to navaja kodeks SDH; nekaterim posebnim interesom in pričakovanjem države v družbah s kapitalsko naložbo države je treba odmeriti prostor in jim priznati legitimnost, saj država z lastništvom v gospodarskih družbah zadovoljuje zlasti potrebe državljanov. Na slednje pa se je žal in ne tako redko v preteklosti pozabljalo.
Ker ste specialistka za velike infrastrukturne projekte, me zanima tudi vaše mnenje o drugem tiru?
Neodvisno od načina financiranja drugega tira in drugih spremljajočih dejavnikov, je ključnega pomena, da naročnik pred pričetkom izvajanja investicije, tudi preko kvalitetnega investicijskega programa natančno opredeli svoje potrebe, vse korake in aktivnosti izvede znotraj zagotovljenih sredstev in v predvideni časovni dinamiki ter pri tem natančno sledi svoji vnaprej začrtani strategiji, ki mora zajemati tudi zelo kvalitetno analizo stroškov in koristi (CBA Cost−Benefit Analysis) in opredelitev obvladovanja vseh tveganj. Ta projekt potrebujemo in verjamem v uspeh.
In na koncu. Kaj bi svetovali mladim, ki se podajajo v odvetništvo?
Izobrazba je zgolj in samo vstopnica za življenje. Veliko garanja, osredotočenosti, osebne integritete, morale in pokončne drže pa je potrebnih, da se ustvari uspešna kariera.
