Petega marca 1997 so v Tekačevem na domačiji s hišno številko devet sosedje našli v glavo ustreljene 75-letnega Štefana Poharca, njegovo tri leta mlajšo ženo Frančiško ter njuni podnajemnici, 32-letno Heleno Krošlin in njeno hčer Viktorijo, še ne polnoletno dijakinjo drugega letnika srednje trgovske šole v Celju. Kriminalisti so med preiskavo ugotovili, da so bili umorjeni dan prej.
Idiličen zaselek pri Rogaški Slatini se je v kolektivni spomin Slovenk in Slovencev zapisal kot kraj brutalnega štirikratnega umora. Edini, ki so ga do zdaj povezovali z zločini, je Kristjan Kamenik, ki je bil takrat star 25 let. Kamenika so aretirali konec aprila istega leta v Slovenskih Konjicah. Izdali naj bi ga športni copati znamke Nike, katerih sledi so preiskovalci našli na domačiji Poharčevih. Vendar slovenski, nemški, švicarski in angleški sodni izvedenci nikoli niso našli skupnega jezika o tem, ali so res Kamenikove »najkice« pustile sledi na kraju zločina.
Četrtič pred sodnike
Danes 43-letni Kamenik bo prihodnji teden že četrtič sedel na zatožno klop v omenjeni zadevi. Leta 1999 je bil obsojen na 20 let zapora, vendar so višji sodniki sodbo razveljavili in primer vrnili v ponovno presojo. Na ponovljenem sojenju je bil oproščen, višji sodniki pa so sodbo spet razveljavili in zahtevali ponovno sojenje.
Tretje sojenje se je začelo leta 2007, a je bilo pozneje prekinjeno, saj so Kamenika marca 2008 aretirali na Reki zaradi heroinskih poslov. Osemletno zaporno kazen v zaporu v Lepoglavi je odslužil prejšnji petek. Hrvaški pravosodni organi so mu prestajanje (očitno zaradi vzornega vedenja) skrajšali za deset mesecev, v celoti bi jo sicer odslužil marca prihodnje leto, prislužil pa si je tudi stransko denarno kazen v višini okrog 55.000 evrov in dosmrtni izgon iz Hrvaške.
Poleg tega se je moral po predčasnem odpustu javiti na domačem okrajnem sodišču v Konjicah, od koder so nam včeraj sporočili, da ga še niso dočakali.
Nazaj v Tekačevo
Vse štiri žrtve so bile pokončane s streli v glavo pištole znamke Makarov. Motiv? Lahko bi bilo koristoljubje. Pokojni gospodar, nekoč zaposlen v Zavarovalnici Triglav, se je namreč v družbi za šankom rad pohvalil o svojem premoženju, njegova priljubljena mantra je bila, da je denar treba hraniti doma, ker bankam ne gre zaupati.
Tri tedne po umorih je bila javnost obveščena, da je s podstrešja hiše izginilo nekaj kilogramov zlata in okoli milijon današnjih evrov v devizah. Fanika Poharc in Viktorija Krošlin sta bili usmrčeni v hiši, gospodarico so našli pri vratih, komaj 17-letno dijakinjo pa v kuhinji pri oknu, zraven »kolnkište«, kjer se je učila, medtem ko je gospodarja Štefana Poharca in Heleno Krošlin morilec presenetil pod kozolcem oziroma v hlevu.
Preiskovalci so na domačiji poleg domnevno Kamenikovih odtisov športnih copat našli odtise še enega osumljenca, čigar ime do danes ni pricurljalo v javnost.
Kamnik je sicer med sojenji vztrajno ponavljal, da ni kriv, da kritičnega dne sploh ni bil v Tekačevem. Kakor koli, sodišče ima do leta 2047 čas, da razvozla uganko, po tem bo primer zastaral.
Odprti postopki v Srbiji
Sojenje Kameniku v zadevi Tekačevo se bo pred celjskim okrožnim sodiščem znova začelo prihodnjo sredo, ko bo na sporedu predobravnavni narok, na katerem se bo obdolženi lahko izrekel o krivdi.
Sodili mu bodo po starem kazenskem zakoniku, za umore pa mu grozi do 20 let zapora. Pred taistim sodiščem Kamenika čaka tudi postopek, v katerem mu tožilci očitajo promet z drogami (zagrožena kazen od enega do desetih let zapora). Zaradi pečanja z mamili Kamenika želijo tudi srbski pravosodni organi. V Beogradu, kjer so ga dobili s slabimi 600 grami heroina, je bil sicer že dvakrat obsojen, enkrat na sedem let zapora, drugič na dve leti in pol. Obsodbe so bile pozneje razveljavljene, tretje sojenje pa je, tako kot v zadevi Tekačevo, preprečila že omenjena vpletenost v trgovino z mamili na Hrvaškem.
