Arhiv Lokalno.si

Na okrogli mizi z naslovom Družbena odgovornost okolja do kulture, ki jo je v sklopu obeležitve slovenskega kulturnega praznika, Prešernovega dne, organizirala Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, se je glavna tema vrtela o kulturi in vključitvi gospodarstva v družbeno okolje. Kot prvič pa je bila širše v slovenskem prostoru izpostavljena vloga knjižnic in njihov obstoj.

Minister za kulturo dr. Uroš Grilc je poudaril vlogo knjižnic: »Knjižnice so pomembna socialna in izobraževalna središča, informacijske točke, ki postajajo borze znanja, srečevanja različnih področij in poklicev. Ni le srce lokalnega okolja, ampak tudi središče, kjer se kultura povezuje tudi z ostalimi področji. Slovenski knjižnični sistem je daleč najuspešnejši sistem in smo v samem evropskem vrhu, takoj za vodilnimi Finci. Založniki jemljejo knjižnice kot najpomembnejšega kupca knjig, vendar premalo delajo in sodelujejo s knjižnicami z vidika promocije avtorjev knjig. Priložnost je, da najdemo pot do mladih in jim ponudimo elektronske knjige, knjižnice kot take bodo še vedno obstale.« Slovenske knjižnice se soočajo tudi z upadom obiska na prireditvah, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto pa je lani nasprotno število obiskovalcev celo povečala. Ponudila je pester izbor aktivnosti, razstav nadarjenih umetnikov, različnih delavnic in predavanj. Enkrat mesečno je vzpostavila pogovore z znanimi gosti v sklopu Rastoče knjige. Direktor Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto Borut Novak je ob tem dejal: »Ponosen sem, da smo lani zabeležili kar 10.000 obiskovalcev več na naših prireditvah, to je res veliko, kar pomeni, da smo dobro zastavili program in prireditve. Prizadevamo si, da bo knjižnica center kulturnega dogajanja v mestu, ki je odprt 12 ur na dan za vsakega in to brezplačno.«

Mag. Mojca Špec Potočar, podžupanja Mestne občine Novo mesto, pa je dejala, da v prihodnje vidi več sodelovanja s Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto v skupnih projektih in povečanju vloge domoznanskega oddelka, da krepimo in promoviramo naše korenine. Prav tako je izpostavila, da ima Novo mesto izjemne gimnazijce, režiserje, glasbenike, slikarje, literate itd., na drugi strani pa izjemno kulturno dediščino – kultura je bogata in na vseh teh področjih spodbujajo aktivnosti, ne samo infrastrukturno, ampak tudi programsko. Nastajajo pa novi projekti z novimi vzpodbudami, ki so Novo mesto dodatno zaznamovala in bodo rdeča nit na letošnjem praznovanju ob 650. obletnici ustanovitve Novega mesta.

Zvezdana Bajc, članica uprave in direktorica Sektorja za ekonomiko in informatiko Krke, je dejala glede družbene odgovornosti v Krki: »Z zaposlenimi moraš delati znotraj njihovega delokroga in poskrbeti, kako preživlja tudi svoj prosti čas. Zanimivo je, koliko sodelavcev je dejavnih na kulturnih področjih, ko v prostem času lahko izživijo svoj potencial.« Vendar gospodarska kriza se je dotaknila prav vseh področij kulture in se še vedno soočajo z zmanjševanjem sredstev. Bajčeva je povedala, da je Slovenija ena izmed držav, kjer se največ govori o krizi, saj imajo oni podjetja tudi v tujini, kjer o njej ni toliko govora. Direktor Anton Podbevšek Teatra Matjaž Berger je ob tem dodal: »Vsakodnevno govoričenje o krizi je prineslo še dodatno krizo. Mi ponujamo s svojimi dejavnostmi nekaj, kar človeka osvobaja in ne zapira. Kriza je priložnost za prehod naprej. Moramo odpreti mladim diplomantom, mladim absolventom, študentom možnost, da se preizkušajo v javnih arenah, v nastopih, ne pa da nekateri ne pustijo prostora drugemu. Tukaj je treba veliko strpnosti, veliko odprtosti in tveganj. Vsaka umetnost je raziskava tveganj.«

Voditeljica mag. Andreja Jernejčič Vizjak je izpostavila še objave o družbeni odgovornosti in kulturi iz različnih medijev, ki so bile na ogled po knjižnici. Med najstarejšimi članki z omembo te knjižnice je sodila objava iz leta 1950 iz Dolenjskega lista z naslovom Čuvajmo spomenike preteklosti.

Številni obiskovalci so si lahko ogledali tudi razstavo o Francetu Prešernu in njegovi pesniški muzi Juliji Primic. Razstavljeno je dragoceno gradivo iz Posebnih zbirk Boga Komelja, originalne Poezije iz leta 1847, številni prevodi in bibliofilske ter faksimilirane izdaje njegovih del. Na ogledu so tudi stare razglednice z upodobitvami Franceta Prešerna in fotografije Julije Primic, ki je zadnje obdobje svojega življenja preživljala v Novem mestu. Letos mineva 150 let od njene smrti.

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto je osrednja območna knjižnica za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje. Ustanovljena je bila pred 66 leti z namenom zbiranja, hranjenja, obdelave in posredovanja domače in tuje leposlovne, strokovne in znanstvene literature ter drugega knjižničnega gradiva. Danes je knjižnica tudi sodobno informacijsko središče, prostor druženja, kulture in zabave. Uvrščena je bila med najlepše knjižnice Evrope, kar je tudi izredna promocija tako za knjižnico kot tudi za Novo mesto, in se ponaša s certifikatom kakovosti ISO 9001:2008. Je edina v Sloveniji, ki ima studio za snemanje zvočnih knjig.