© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

FOTO: Iz brezna potegnili sode, posode, gume in akumulatorje


dolenjski-list
Saša Senica foto: Leopold Bregar
19. 7. 2021, 13.10
Posodobljeno
20. 07. 2021 · 07:59
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

_cistilna__1_.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
_cistilna (1)
_cistilna__6_.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
_cistilna__8_.jpg
Arhiv Dolenjskega lista

V soboto so člani Jamarskega kluba Krka očistili Brezno pod Svetim Primožem, ki leži na istoimenskem hribu nad Dvorom v občini Žužemberk. Iz kraškega brezna so potegnili za kubični meter in pol odpadkov, med njimi so bili tudi akumulatorji, ki zaradi vsebnosti težkih spojin spadajo med nevarne odpadke.

Problematika onesnaženih jam

Brezno so raziskali spomladi in na žalost na dnu poleg nekaj lepih kapnikov zagledali tudi smetišče. Ker brezno leži v zaledju stranskih pritokov reke Krke, so že takrat menili, da bi ga morali čim prej očistiti. Jamarski klub Krka vsako leto tradicionalno izpelje čistilno akcijo, v kateri očistijo te čudovite tvorbe narave. Žal je onesnaženih jam in brezen precej. Po oceni Jamarske zveze Slovenije je od dobrih 14.000 registriranih jam kar petina onesnaženih. Še posebej so na udaru lahko dostopna brezna in jame v bližini naselij ali ob poteh, ki omogočajo dostop do jam.

Med odpadki se pogosto pojavljajo večji kovinski predmeti (hladilniki, pralni stroji, pa tudi avtomobilske karoserije), organski odpadki (zlasti živalska mrhovina), keramika, steklo, plastika in drugo, navajajo na spletni strani zveze. Zelo problematični so predvsem razni nevarni odpadki, kot so akumulatorji, razna olja in druge kemikalije. Kraška območja so zaradi nizkih samočistilnih sposobnosti še posebej ranljiva z vidika onesnaževanja podzemne vode, še opozarjajo. Z vodo iz kraških izvirov pa se oskrbuje že približno polovica prebivalstva Slovenije. Odpadki pa so seveda tudi neposredna grožnja krhkim jamskim ekosistemom, ki so zavetje za številne živalske vrste.

Slabega vremena ni

Vremenska napoved je za soboto kazala, da bo deževalo, a to jamarjev seveda ni ustavilo, le dobro se je bilo treba pripraviti. Člana kluba Jani Perovšek in Leopold Bregar sta že v petek nad vhodom v brezno napela cerado, ki se je izkazala za zelo dobrodošlo, da jamarji na površju niso bili premočeni do kosti. V soboto zjutraj je iz neba lilo kot iz škafa, kljub temu pa so bili odločeni, da bo brezno ta dan očiščeno. Zbralo se je sedem jamark in jamarjev. Najprej so na površju pripravili škripec, drugi so opremili brezno, v katerega so se spustili Tanja Podržaj, Žan Jakob Stariha, Robi Maren in Leopold Bregar. Na dnu so v kante nabirali smeti, na površje pa so jih vlekli Jani Perovšek, Maja Lokar in Saša Senica. Tako so iz brezna spravili kar nekaj zarjavele posode, več manjših sodov, več plastičnih in pločevinastih kant, v katerih so bili laki, barve in tudi bencin, gume ter več akumulatorjev. Med odpadki pa je bil tudi rep minometne mine.

Po dobrih dveh urah pridnega dela so jamarji iz brezna zunanji ekipi sporočili, da je dno očiščeno. Pridružila sta se še domačina Timotej Pečjak in Matej Zupančič, ki sta pomagala z odvozom. Odpadke so odnesli sto metrov navkreber do gozdne poti in jih naložili na traktorsko prikolico. Nato jih je Matej odpeljali na dogovorjeno mesto ob glavni cesti, da jih bo ustrezno sortirala in odpeljala komunalna služba. Pri organizaciji čistilne akcije je na pomoč priskočila tudi občina Žužemberk, kateri se zahvaljujejo za topel obrok in sodelovanje.

Jamarji so zadovoljni z opravljenim delom še pospravili vso uporabljeno opremo in se od 16 metrov globokega brezna poslovili z upanjem, da bo ostalo čisto!


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.