© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Ciril Zlobec v Novem mestu: Kako težko je biti človek


lokalno
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
21. 10. 2014, 11.35
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

c_knjiznica_01.jpg
Arhiv Lokalno.si
c-knjiznica-01
c_knjiznica_03.jpg
Arhiv Lokalno.si

V četrtek, 16. oktobra 2014, je Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto s svojim obiskom počastil pesnik, urednik, esejist in veliki kulturnik Ciril Zlobec. Predstavil je svojo zadnjo pesniško zbirko z naslovom Biti človek ter prebral nekatere izmed pesmi. Obiskovalce je navdahnil z besedami polnimi vere in upanja.

Pesniška zbirka Biti človek je sestavljena iz osmih ciklov, o katerih bi lahko rekli, da s svojim poimenovanjem sami zvenijo kot verzi, saj se glasijo: Sem, ki nisem; Samo en sam samcat danes; O bog, kako si ves še v meni!; Bili so, ni jih več, a še živijo; Dokler se še imava; Nostalgija; Biti človek in Trpko potovanje. Zbirko je posvetil svojima pokojnima otrokoma, hčerki Varji in sinu Jaši, z besedami »O bog, kako sta vsa še v meni«. Zlobcu se orosi oko, ko pove, da se otroka večkrat vračata k njemu, četudi le v sanjah. Prihajata srečna in nasmejana ter sta vedno prinašalca tolažbe.

V nadaljevanju pesnik ugotavlja, kako težko je biti človek. Zaveda se minevanja, toda njegov dan je prepreden s številnimi spomini. Tudi med pogovorom se je za nekaj trenutkov vrnil v mladostniška leta. Spominjal se je, kako je kot trinajstletni deček, oblečen v »hlače na pol droga«, v semenišču napisal svoj prvi sonet, kako je gostoval po Sloveniji s takrat najbolj zaželenim ansamblom, ki so ga, poleg njega, sestavljali razposajeni Pavček, satirično zajedljivi Menart, zadržani Kovič in Bevk …

V svojih devetdesetih letih je Zlobec najstarejši živeči slovenski pesnik, a leta prinašajo izgube, zato se pogosto pogovarja s tistimi, ki so za vedno odšli iz njegovega življenja. Mnogokrat ga rešuje le ljubezen do življenjske sopotnice, čeprav je na trenutke v njegovih besedah in verzih že zaznati predvidevanje, da bo eden iz ljubezenske dvojice kmalu ostal sam.

Zlobec je vsakemu obiskovalcu položil na srce, naj stremi k nemogočemu, kajti le tako bo nekoč dosegel meje mogočega in si zaželel, da bi bila njegova poezija stimulacija za poezijo življenja.

Ob koncu večera je Zlobca v Novem mestu čakalo še posebno presenečenje. V stari kleti, kjer so se nekoč srečevali Zlobec, Pavček, Menart in Kozina, so ga pričakali še živeči člani Društva tabornikov liga Omega.

Literarni večer je povezovala Carmen L. Oven.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.