Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Koordinatorke in sodelavke iz cele Slovenije so opravile štiridnevno izobraževanje. Izobraževanje je pripravil ZDUS s strokovnimi sodelavci iz področja: ORPO programa, Delo svetovalnice za bivalno kulturo in rdeči gumb, Vodenje skupin prostovoljcev, Vodenje prostovoljcev - predavanja, Spremembe in dopolnitve zakona o socialno varstvenih prejemkih, Odgovornosti, pravice in naloge predsednika društva, koordinatorja in prostovoljca pri izvajanju programa, Nadgradnja programa Starejši za starejše - Netage.

Dolenjska z Belo krajino je opravila izobraževanje od 18 - 21.2.2014. Predavanja so se odvijala v hotelu Delfin v Izoli, ki je v lasti upokojencev.

Namen in naloga je, da smo dobro podkovani na svojem področju in da na prostovoljce prenesemo čimveč potrebnega znanja za delo na terenu.

To je velik dokaz, da smo člani Društev upokojncev zavedni in sposobni pomagati (starejšim občanom, krajanom in vaščanom) pomoči potrebnim.

Starejše in osamljene pa posebej opozarjamo, da ne odpirajo vrat tujcem, ampak le prostovoljkam, ki jih poznajo.

Belo krajino pokrivajo društva upokojencev iz Metlike in Semiča, ki delata na svojem področju že od leta 2008, in Črnomelj z Vinico od leta 2012.

Društva vse mlade upokojence (lahko so tudi pristopni člani) vabimo k sodelovanju prostovoljstva, saj to delo je lepo, humanitarno in vredno človeškega napora.

DANES POMAGAŠ TI, JUTRI POMOČ PREJMEŠ TI - nikoli ne veš.

J.Vlah, M. Jaušovec

OBISK

Potrkam, čakam, ključ zaškrta,

vrata se odpro.
Odsotno starec pogleda v nebo,
zmrazim se, ko vpraša:
kaj hočete?
Ponudim roko, zajecljam:
rada z vami pokramljam!
Stopim naj,
nakaže s kretnjo, brez besed.
Zakaj tako je žalosten, odsoten?

V kuhinji na miz
uokvirjen ženski je portret
in sveča zraven dogoreva.
Odšla nedolgo je tega,
ne zmorem več,
zakaj pustila me je samega?
Boleče jok odmeva v tišino.
Stisnem roko mu drhtečo,
besede tolažbe
izzvenijo z dogorelo svečo.

A glej, kot da sedaj bi se ta plamen
nalahno le dotaknil duše,
za tren odvalil žalosti mu kamen.
Spregovori!
Ustnice počasi se premaknejo,
beseda da besedo,
oči pa jokajo.
Ust odprtih ga poslušam,
mi čas pomemben ni,
vem velika rana srce boleče mu teži

V slovo mu stisnem dlan
in si mislim:
obisk ni bil zaman.
Vas lahko obiščem še?
Kar pridi le,
a nasmeh na licih mu zamre.