Kako ločitev staršev globoko zaznamuje otroke, mlade in odrasle
Pogost pogled na ločitev je, da pomeni svež začetek za odrasle in korak k bolj zdravemu ali mirnejšemu življenju.
A za mlade in odrasle otroke ločitev ni le konec zakonske zveze njihovih staršev. Je izguba, ki trajno preoblikuje njihovo čustveno življenje, zaupanje, identiteto in odnose.
Čustveni vpliv na mladoletne otroke
Ko se starši ločijo, medtem ko so otroci še mladoletni, to zanje pomeni številne izgube in čustveno negotovost. Otroci izgubijo vsakodnevno strukturo in občutek varnosti, ki so ga poznali v dvostarševskem gospodinjstvu. Lahko se spopadajo s krivdo, zmedo, strahom in občutkom, da so sami krivi za situacijo.
Možgani otrok se še razvijajo, vključno s predeli, ki uravnavajo čustva in obdelujejo kompleksne izkušnje. Pogosto nimajo orodij, da bi znali izraziti ali celo razumeti svoja čustva. Selitev v drug dom, zamenjava šole ali spremembe rutine lahko povzročijo dodaten stres in povečajo občutek nestabilnosti.
Raziskave uvrščajo ločitev med neugodne izkušnje v otroštvu (ACE – Adverse Childhood Experiences), kar pomeni, da lahko za vse življenje vpliva na otrokov čustveni razvoj in telesno zdravje. Ločitev staršev lahko poveča tveganje za anksioznost, depresijo, učne težave, vedenjske težave in težave pri zaupanju drugim. Čeprav lahko čustvena podpora in terapija pomagata, čustvene rane pogosto ostanejo dolgo časa.
Pogosto spregledan vpliv na odrasle otroke
Pogost mit je, da ločitev staršev ne vpliva bistveno na otroke, če so ti že odrasli. Čeprav odrasli otroci ne doživijo enakih praktičnih sprememb kot mlajši, je lahko čustveni vpliv prav tako globok.
Odrasli otroci lahko začnejo dvomiti o temelju zgodovine svoje družine in se spraševati, kaj je bilo resnično in kaj je bila fasada. Lahko se počutijo izdane ali razočarane, kar vpliva na njihov občutek identitete in zaupanje v odnose.
Pogosto se znajdejo ujeti v sporih svojih staršev in v položaju, ko morajo posredovati ali čustveno podpirati enega ali oba starša, kar je lahko neprimerno in izčrpavajoče. Poleg čustvenih bremen lahko odrasli otroci prevzamejo tudi logistične naloge, kot so pomoč pri selitvi, prilagajanje družinskih praznikov ali skrb za mlajše sorojence, hkrati pa se sami spopadajo z občutkom izgube.
V nasprotju z mladoletniki odrasli otroci navadno ne dobijo družbene ali strokovne podpore. Družinski člani in prijatelji lahko njihovo žalost omalovažujejo s pripombami, češ saj si že odrasel, zaradi česar morajo svoja čustva predelovati sami.
Ločitev lahko pusti dolgotrajne čustvene rane
Ne glede na starost otrok čustveni učinki ločitve ne izginejo s podpisom pravnih dokumentov. Veliko otrok nosi čustveno breme ločitve svojih staršev tudi v svoje romantične odnose. Bojijo se navezanosti, se izogibajo konfliktom ali pa jih skrbi, da bodo ponovili vzorce svojih staršev.
Družinski dogodki, kot so rojstni dnevi, poroke in prazniki, lahko postanejo čustveno napeti, če ni enotne podpore staršev. Če so bili z ločitvijo povezani nezvestoba, dolgotrajni sodni postopki ali stalni konflikti, so čustvene poškodbe še globlje in težje ozdravljive.
Celjenje zahteva čas, podporo in zavestno prizadevanje
- Soočite se z izzivi ločitve.
- S testom preverite svoje zadovoljstvo v odnosu.
- Poiščite terapevta za pomoč pri celjenju po ločitvi.
Ločitev je lahko za odrasle potrebna ali celo koristna, a to ne odpravi čustvenih potreb njihovih otrok, ne glede na njihovo starost.
Priznanje žalosti in potrjevanje bolečine, ki jo otroci vseh starosti doživljajo med ločitvijo in po njej, je ključen prvi korak. Proces celjenja lahko vključuje terapijo, odprto in iskreno komunikacijo ter postavljanje zdravih meja.
Ločitev staršev ni samo pravni dogodek. Je globoka čustvena izkušnja, ki lahko zmoti in preoblikuje življenje otrok ne glede na starost. Mlajši otroci pogosto doživijo takojšen čustveni pretres, medtem ko odrasli otroci pogosto nosijo skrito in kompleksno bolečino in žalost. Vsi otroci, ki doživijo ločitev staršev, si zaslužijo podporo in razumevanje.
S priznavanjem dolgotrajnih posledic ločitve in ponujanjem sočutne ter ozaveščene oskrbe lahko pomagamo otrokom, tako mladim kot odraslim, da se njihove rane zacelijo in nadaljujejo življenje z večjo odpornostjo in upanjem.
Otrok se v procesu ločitve srečuje s čustveno obremenjenima staršema, ki sta pogosto preplavljena z bolečino, razočaranjem in jezo, kar zamaje njegov občutek varnosti, ki naj bi ga občutil v družini. Prav tako se sreča z različnimi tujimi odraslimi osebami, ki opravljajo z njim pogovore o družinskem dogajanju, ki jih vedno ne razume povsem, in pogosto ne more predvidevati, kaj se bo dogajalo v prihodnosti in kakšna je njegova vloga pri tem, piše na svoji spletni strani klinična psihologinja dr. Bernarda Dobnik Renko.
Pozitivno pri mlajših otrocih je, da se zaradi manj zrelih možganskih struktur, ki so fiziološka osnova spomina, pozneje spo posledice ločitve staršev. Pogosto se sramujejo ločitve staršev, doživljajo čustva jeze, lahko izražajo lojalnost do enega od staršev, prevzemajo odgovornost za ločitev, izražajo nerealna pričakovanja, da bosta starša spet skupaj, ipd.
Mladostniki se lahko na ločitev odzivajo s povečano odgovornostjo za družinske obveznosti in s pospešenim dozorevanjem, lahko pa se čustveno umikajo, postanejo depresivni, nemotivirani, svojo pozornost lahko usmerijo v odnose zunaj družine, v skupine sovrstnikov (lahko tudi v skupine s tveganim vedenjem, pravi Dobnik Renko.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
