Profimedia

Ročni menjalniki počasi izginjajo, toda ali je njihov konec res neizogiben? To se sprašuje avtomobilska industrija, ki nudi vozila v Evropi. Prodajne številke namreč govorijo, da počasi tonejo v pozabo avtomobilske zgodovine. Tyrone Johnson, tehnični direktor družbe Hyundai za Evropo, je nedavno brez zadržkov izjavil: »Nihče si več ne želi ročnega menjalnika.«

Izjava, ki le potrjuje dejstvo, da so z znižanjem cen in izboljšanjem učinkovitosti delovanja samodejnih menjalnikov kupci napovedali vojno klasičnim ročnim menjalnikom, ki postajajo tudi pri nas vse manj priljubljeni, saj je prometnih zastojev vedno več, počasno premikanje v koloni pa je s samodejnim veliko lažje in udobnejše.

Zakaj ročni menjalnik izginja

Glavni razlog, da kupci obračajo hrbet ročnim menjalnikom, je sprememba vozniških navad. V ZDA je imel model hyundai elantra N z ročnim menjalnikom lani le 30-odstotni delež prodaje, večina kupcev pa se je raje odločila za hitrejši in udobnejši osemstopenjski avtomatski menjalnik z dvojno sklopko. Ročni menjalniki izgubljajo vrednost tudi med športnimi navdušenci – niso več prva izbira niti pri tistih, ki prisegajo na dinamiko vožnje.

Profimedia

V Evropi pa ni nič drugače. Trenutna generacija volkswagna golfa GTI je prvič na voljo izključno z avtomatskim menjalnikom DSG, medtem ko je bil v preteklosti ročni menjalnik skorajda standard. Tudi pri cenovno dostopnejših modelih, kot sta renault clio ali peugeot 208, delež vozil z ročnim menjalnikom hitro upada. Kupci se zaradi večjega udobja, zlasti v mestni vožnji, vse pogosteje odločajo za avtomatski menjalnik.

Azijci ostajajo privrženci ročnih menjalnikov

Poleg tega tudi niso več tako dragi, da bi kupce silili v nakup ročnega menjalnika. V povprečju je primerljiva različica istega modela avtomobila s samodejnim menjalnikom za 1200 do 2000 evrov dražja od različice z ročnim menjalnikom.

Še v letu 2010 so v Evropi novi avtomobili s samodejnimi menjalniki predstavljali le desetino celotnega trga, v prvi polovici letošnjega leta pa že skoraj 70 odstotkov prodaje. Analitska hiša JATO Dynamics navaja, da se je prelomnica zgodila med letoma 2019 in 2020, ko so samodejni menjalniki poskočili s približno četrtine na več kot 40 odstotkov trga. Privrženci ročnega menjalnika ostajajo Južnoafričani (delež novih vozil z ročnimi menjalniki je 42 odstotkov) in države Latinske Amerike s 36 odstotki. Nasprotno je jugovzhodna Azija daleč za Evropo (15 odstotkov ročnih menjalnikov v novih vozilih). Na Kitajskem ročni menjalniki zavzemajo le štiri odstotke trga, na Japonskem dva odstotka, v Severni Ameriki pa le en odstotek.

Profimedia

V ozadju je tehnološki in ekološki razvoj

Gre tudi za širši industrijski trend. Sodobni sistemi za pomoč vozniku – kot sta prilagodljivi tempomat in samodejno zaviranje – so zasnovani za uporabo z avtomatskimi menjalniki. Razvijati enake funkcionalnosti za ročne različice pomeni dodatne stroške, ki pa se zaradi nizkega povpraševanja ne povrnejo.

Poleg tega sodobni avtomatski menjalniki, v nasprotju s takimi menjalniki starejših generacij, omogočajo celo nižjo porabo goriva in manjše emisije kot ročni, kar dodatno odvrača proizvajalce od njihove uporabe, zlasti ob vse strožjih okoljskih predpisih.

Tudi klasične ročne zavorne ročice in analogni merilniki skorajda izginjajo. Mlajši vozniki, ki so odraščali v digitalni dobi, imajo raje elektronsko parkirno zavoro in digitalne zaslone, proizvajalci pa se prilagajajo tem trendom in zato poenostavljajo ponudbo, da znižajo razvojne in proizvodne stroške.

Nostalgija ne zadošča za obstanek

Čeprav se med avtomobilskimi navdušenci slišijo nostalgični glasovi, avtomobilska industrija sledi številkam – in te jasno kažejo, da je ročni menjalnik vse manj pomemben element sodobnega avtomobila. Zato bodo vsi tisti, ki bodo tudi v prihodnje prisegali na ročne menjalnike, morali vedno pogosteje posegati po rabljenih vozilih. To pa je trend, ki ga lahko opažamo tudi pri izbiri motorjev, posebej dizelskih.