Pod scenarij in režijo filma se podpisuje zamejski režiser Martin Turk, ki je v pogovoru po projekciji povedal, da je želel predstaviti Doberdob in roman o njem, ki ima v zamejskem prostoru poseben status. Kot zanimivost je omenil, da je bil, ko je izvedel, da je bil Voranc s Koroške, malo razočaran.

Ob raziskovanju njegovega življenja je odkril neverjetna dejstva, ki so po njegovih besedah večinoma zapisana, a večini neznana. Te v filmu gledalec izve prek različnih poznavalcev Vorančevega življenja, tedanjega časa in njegovega dela. Tako o njem spregovori njegova vnukinja Metka Petrič, literarni zgodovinar Miran Hladnik, zgodovinar in literarni zgodovinar Igor Grdina, slavist Fabian Hafner, zgodovinar Marko Štepec, publicist Vasja Klavora, ljubiteljski zgodovinar Dario Frandolič in zgodovinarka Vida Deželak Barič.

Pripovedni del filma je najmočnejši, saj je o Vorancu ostalo malo fotografij in še manj filmskega materiala. Del zgodbe pripovedujejo tudi ilustracije Damijana Stepančiča. Življenjsko zgodbo tako zanimivega človeka je bilo treba predstaviti tudi na stripovski način, je dejal režiser.

Ena od osrednjih zgodb v filmu je večkratni nastanek vojnega romana Doberdob, ki ga je avtor pisal na podlagi lastnih izkušenj na tem bojišču prve svetovne vojne. Pisal ga je v izgnanstvu, po zaporih in trikrat ostal brez rokopisa. Na koncu je dopustil močno cenzurirano različico, v katero je posegel urednik Ferdo Kozak. Roman je tako izšel leta 1940.

Eno od vprašanj, ki si ga zastavljajo govorci v filmu, je delež avtobiografskega v filmu. Zgodovinar Marko Štepec je dejal, da je roman nedvomno delo vojaka, ki je imel velikanski pisateljski talent. Ker ga je pisal večkrat, se v romanu izrisuje tudi povojni čas.

Roman naj bi imel tudi programski naboj, po besedah slavista Hafnerja naj bi celo napovedoval NOB. Voranc je bil v samem vrhu nekdanje komunistične oblasti. Menda naj bi veljal celo za resnega tekmeca Tita.

Iz filma gledalec izve za Vorančevo svetovljanstvo in stike z najbolj vidnimi osebnostmi tedanjega časa. Tako se govorci v dokumentarcu sprašujejo, zakaj ga javnost danes ne pozna v vseh razsežnostih. Zakaj se ga mnogi spominjamo zgolj kot avtorja Solzic in Samorastnikov. Eden izmed odgovorov se je glasil, da je premalo ustrezal pokorni podobi Slovenca.

Film, v katerem Voranca upodablja Srečko Kermauner, bo na ogled po kinih slovenske art mreže. Na televiziji pa si ga bo mogoče ogledati spomladi.