Be Funky: ples kot most med generacijami
Ali ste že pomislili, da je za vstop v obljubljeno deželo treba slediti ritmu poskočnega hiphopa?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Osemnajstega januarja se je oder Linhartove dvorane Cankarjevega doma zatresel pod živahnimi koraki članov plesnega društva Be Funky. Primorski plesalci so pod vodstvom ustanoviteljice društva Mateje Terčon Knap uprizorili pravo poslastico za ljubitelje plesa, samoizražanja in dobre družbe.
Na predstavi je nastopilo kar 180 plesalcev, starih od tri do 85 let. Iz njihovih nastopov je bilo razvidno, da je ples zanje vsekakor družabna igra, ki pa ni omejena s smernicami o priporočeni starosti ali številu igralcev. Vodilni motiv produkcije je bila knjiga Obljubljena dežela, po kateri je predstava dobila svoj naslov. Nastopajoči so skozi celostno zasnovane točke naslavljali tematiko odtujenosti ter hrepenenja po pristnem izrazu in neovirani radosti.
»Kdo še živi sebe? Kje je ta obljubljena dežela?« je odmevalo iz zaodrja, preden so ta vprašanja naslovili najmlajši plesalci. Sledile so interpretacije različnih starostnih skupin, vsaka obogatena z izkušnjami in značilnostmi lastnega življenjskega obdobja. Otroška radost in nagajivost, ki sta odprli predstavo, sta se zrcalili v šaljivosti najstarejše ekipe, veselje in pristnost pa se tudi v vmesnih tonih nista izgubila.
Člani društva v plesu uživajo kot v priložnosti za telesno aktivnost ter udeleževanje tekmovanj in festivalov, a jim hkrati pomeni še mnogo več. Njihova nalezljiva pozitivna energija izvira iz prepričanja, da jim ples omogoča neovirano izražanje svojega jaza. Poleg ekspresije in ustvarjalnosti se plesalci skozi treninge naučijo pomembnih vrednot, kot so spoštovanje, srčnost, vztrajnost in predanost. Mnogi med njimi kot najdragocenejšo pridobitev svoje plesne poti izpostavljajo tesne prijateljske vezi, stkane ob usklajevanju gibov, skupnem bodrenju pred nastopi ter ob neštetih smešnih pripetljajih in klepetih.
Ekipa Be Funky že vrsto let dokazuje, da lahko različne generacije najdejo skupen jezik, katerega besedišče je neomejeno in nadvse v srce segajoče.
foto: Zdenka Pandžić
E-novice · Estrada
