Jan Bučar trenutno v Lutkovnem gledališču Ljubljana navdušuje v predstavi Pisma z roba gozda priznane hrvaške pisateljice, teatrologinje, dramaturginje in performerke Jasne Žmak v režiji Anđelke Nikolić, ki je osredotočena na poučevanje pisanja in branja. Sam sicer s tem nikoli ni imel težav. »Vem, da sem znal brati že pred šolo, ne vem pa, ali sem znal pisati. Sem se pa potem hitro naučil, kar mi je prišlo pozneje zelo prav, saj sem velikokrat prepisoval naloge. Še posebno v srednji šoli,« nam je zaupal Jan. Ko še ni znal brati, pa sta mu največ brala stric in mama. Še vedno se z nostalgijo spominja otroških dni na morju, ko je stric njemu in njegovemu bratrancu Borji Močniku bral Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča. »Midva sva ležala na postelji, on pa nama je bral,« ima prizor še vedno živo pred očmi.