Glasbenik Pero Martić in njegova Ariana sta se, ko sta ugotovila, da je njuna zveza dovolj trdna, kmalu začela pogovarjati o otroku. In ko sta izvedela veselo novico, da je dojenček na poti, sta bila presrečna. »Bil je enkraten trenutek, ki je bil prežet z neverjetnim veseljem, hkrati pa tudi s strahom pred odgovornostjo, ki ga prinaša očetovstvo. Že sam porod je bil svojevrstna izkušnja, saj sem Ariani stal ob strani vseh 15 ur, kolikor so trajali popadki, pa vse do trenutka, ko je padla odločitev za carski rez. Sina so mi takoj po porodu prinesli in mi ga položili v naročje. To je občutek, ki ga ne morem opisati z besedami, je kup nepopisne sreče in radosti. Življenje po rojstvu otroka se nama je res obrnilo na glavo, spremenilo se je za 500 odstotkov. Zdaj je v središču on, naš mali junak, ki je prejšnji mesec upihnil prvo svečko in se razveselil svojega prvega avtomobila, ki mu ga je podaril stric.« Kot povesta starša, ima Rai rad avtomobile, kljub temu pa mu vožnja ni preveč všeč. »Nič kaj rad se ne vozi, zato se k Arianinim staršem v Koper ali na kakšno drugo pot odpravimo takrat, ko Rai običajno spi in mu je zaradi prespane poti lažje, nama pa tudi. So pa še vedno na udaru noči, saj slabo spi in se večkrat zbuja, posledično pa tudi midva. Še vedno se doji, a sva prepričana, da je to za otroka dobro in da se splača malo potrpeti. Tako gre Ariana včasih neprespana v službo, jaz pa na trening v telovadnico, in šele zdaj sem doumel, kaj pomeni pomanjkanje spanja. Ko ima Rai svoj ritem spanja v popoldanskem času, midva ne greva spat, saj čas izkoristiva za pospravljanje, kuhanje in navsezadnje tudi druženje, ko se posvečava drug drugemu. Prepričana sva, da je treba zvezo negovati. Potem ko si zdaj vzameva le nekajurni skupni odklop, sva prepričana, da bo pozneje drugače. Pred kratkim sva šla prvič zvečer ven, sicer pa Rai čez noč še ni ostal pri starih starših. Priznam, da sva bila malo zaskrbljena, ali je s sinom vse v redu, za kar pa seveda ni bilo bojazni, malo pa sva se bala, da brez mamice ne bo želel zaspati. Od njegovega rojstva pa do zdaj ga je dala prav ona spat vsak večer, brez izjeme. A skrb je bila odveč, saj je naš junak zaspal brez težav.«
Pred staršema pa je prav zdaj še eno obdobje preizkušenj. »Pred mesecem dni je šel Rai prvič v vrtec. Sprva je bilo nekaj solzic in uvajali smo ga postopoma. Zdaj ostane s prijateljčki že celo obdobje in se je že kar navadil. Vrtec je dobra stvar, se pa zavedava, da s seboj prinese tudi manj prijetne stvari. Sčasoma bodo prišle tudi kakšne kletvice in kaj podobnega. Doslej pa sva opazila le to, da je začel gristi, česar prej ni nikoli počel. Po vsej verjetnosti je to način ali neki obrambni mehanizem, ko se otrok nenadoma znajde na istem mestu s skupinico vrstnikov, ki imajo skupne igrače, ki jih je treba deliti.«
Pera Martića večina pozna kot 'streamerja' in youtuberja ter glasbenika, je pa zelo samozavesten tudi kot borec v ringu, saj je boks njegova velika strast. Sam pravi, da v borbah še ni rekel zadnje besede in da pušča vse odprto v slogu prepričanja, nikoli ne reci nikoli, medtem ko Ariana vztrajno odkimava. To smo pač ženske in moški nas včasih težko razumejo. »Otrok je name res vplival v tem smislu, da skušam postati še boljši, kot sem, in se vsak dan znova trudim biti dober oče. Otrok je nepopisana knjiga in vsak dan postreže s kakšnim novim presenečenje. Mnogim stvarem sem se, odkar sem oče, odrekel, a še vedno ostajam zvest 'streamanju'. Vsak dan se med sedmo in deseto uro zvečer zaprem v studio, kjer živim v svojem svetu s tehnologijo in svojimi sledilci, saj je to postal moj način življenja. A v tem navidezno samo mojem svetu se mi je že pridružil Rai, predstavil sem ga svojim sledilcem, ki so bili zelo navdušeni. Ali bo tudi njega potegnilo v ta svet, je seveda še prezgodaj govoriti. Najbolj bom vesel, če bo sin počel tisto, kar si sam želi,« pove srečni očka, ki kar sije od sreče, nič manj pa niti mlada mamica Ariana, ki ima leto dni po porodu spet zavidanja vredno postavo. »Nič kaj posebnega ne delam, prav tako ne telovadim, po mojem mnenju so to posledice dojenja, čeprav se Rai zdaj bolj kot ne s tem še malo crklja. Se pa zgodi, da če mu kaj ni pogodu, da uporabi celo svoje zobke.«
