Raziskovanje ga je peljalo po svetu, delal je v svetovno priznani kobilarni Paula Schockemöhleja, kjer se s konji ukvarjajo na najvišji ravni, v Koloradu je pridobival izkušnje na ogromnem ranču, v New Mexicu v rezervatu za volkove, poleti je v Južnoafriški republiki pomagal pri selitvi čred bivolov, žiraf, zeber, antilop. A najraje se vrača domov in čuti, da mora vse, kar je prejel, vrniti v okolje ter ga obogatiti in povezati. Brez pomoči starejših upokojenih kmetov, ki so mu odstopili zemljo, mu ne bi uspelo. Ustanovil je socialno podjetje Inkluzivni park 1890 in jahalno šolo Poniji s klanca na Sveti Trojici nad Vrhniko.
Znotraj črede moraš sam vzpostaviti svoje mesto, saj konji delujejo, kot deluje družba.
Od otroške želje po konju je minilo nekaj časa, zdaj pa se na 15 hektarih nad Vrhniko pase 14 lepotcev, od tega so štirje poniji. »Lastniki zemljišča so pretežno okoliški kmeti, nekateri so stari že več kot 90 let, in če mi zemlje ne bi dali v najem brezplačno, ne bi imeli Inkluzivnega parka, ki je odprt prav za vsakogar,« razlaga Ožbe, ki kmete za vsako novo leto obišče ter z njimi poklepeta. Ta zemlja je bila včasih bogastvo in je pomenila preživetje, a ker so površine kraške, z vrtačami, niso primerne za moderno strojno obdelavo. Zato pa so idealne za pašo.
Pašnike je bilo treba najprej urediti, saj je bila to zaraščena pokrajina. S prostovoljci so požagali grmovje, nekje posadili sadno drevje, nato pa so čiščenje opravile ovce, ki zdaj živijo pri njih. »To je idealna žival, saj poje skoraj vse, hkrati pa ne uniči debel debelih dreves. Terena se nikoli ne lotevamo s težko mehanizacijo, da bi ruvali štore. Raje jih izkoristimo in nanje cepimo gobe ter počakamo, da štor sam razpade,« razlaga sogovornik.
Ustanovitelj ponuja Inkluzivni park mladim, da tukaj začnejo razvijati okoljske in družbeno odgovorne poslovne ideje. Sodeluje s študenti različnih strok, čebelarji, zaživel je zeliščni vrt. Poleti so v parku dogodki: od koncertov, kina pod zvezdami do poletnih taborov za otroke, mlade, družine in vikend odmikov za odrasle. Idej je veliko, med njimi tudi »srebrna vas«, kjer bi bivali starejši, družbo pa bi jim delali otroci in živali. Ožbetova vizija je povezovanje in vračanje dobrega, zato je tudi njegov moto živi in pusti živeti.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 7, 18. februar 2025.
