Kultura je nekaj skrivnostno vznemirljivega. Kot je Kubrick v Odiseji 2001 s strašljivo privlačnim črnim monolitom preizkušal takratno življenje na planetu, se dandanes še vedno ne znamo sporazumeti, kaj je pravzaprav kultura. Kubrick je sredi puščave stoječi črni monolit, ki se je pojavil kar tako, čez noč, postavil v glavno vlogo. In opičnjaki so se mu v jutru novega dne s strahospoštovanjem bližali in se ga, kot veliki finale, upali dotakniti. A takoj ko so se naši še zelo kosmati predniki dotaknili skrivnostne novitete v pustinji, se je zgodila še danes nerazumljiva črna luknja v času. Točka X, ko se je življenje na planetu kar naenkrat osvestilo. Preskočili smo iz gonov in nagonov v objem misli. Vem, da sem, in vem, da vem, da sem.
Kultura shodi.
Kmalu zatem je že razmišljujoči človek kost uporabil kot orožje. In porisal stene v svoji votlini ali pa celo, kot je bilo videti na slovesni otvoritvi EPK 2025, kost uporabil za prvo glasbilo. Znanstveniki trdijo, da je piščal, najdena v Divjih babah, stara 60.000 let. Fascinantno. Če je človečnjak prej sto tisoče in milijone let stopical na mestu, se je po točki X nenadoma začelo dogajati s svetlobno hitrostjo. V pradavnini so bili spopadi, vojne krdel, boj za ogenj in obstanek brutalno brez za-misli. Ampak po točki X se nam zgodi umetniška ustvarjalnost. Piščal, ki ne kliče k vojskovanju, temveč k prisluhu nečemu prijetnemu. Enako je z risbami. Lovimo mamuta, lahko pa tudi plešemo. Tudi beseda, ki ni več zgolj neartikulirano vpitje ukazov in izražanja bojevniških krikov, temveč tudi melodija, ritem, čuteče tihe besede. Opisovanje ljubezni. Izražanje čutenja in mnenja. Kultura, ki naredi prvi korak.
Divje babe niso daleč od današnje Gorice. Očitno so bili v teh koncih že v pradavnini glasbeno in kulturno navdahnjeni staroselci. Če smo prej govorili o kulturi, ki je shodila, je treba omeniti tudi dan, ko se je kultura prvič zapeljala. Z barjanskim vozom, katerega kolo smo našli v premočeni barjanski šoti. Neki naš prednik ga je izdelal na kolišču blizu Ljubljane pred več kot pet tisoč leti. Imamo kulturne reference. In seveda, žal, imamo tudi brutalno zgodovino vojskovanj. Neki hudič neprestano sili kulturo in vojaški razvoj v partnersko soodvisnost. Iskanje naprednejših orožij rojeva nove in nove izume. Na nas in na ravni naše kulture pa je, kako jih bomo uporabili. Od prve Kubrickove »kosti« v pustinji do zaplinjanja in blitzkriega na soški fronti ter uporabe umetne inteligence leta 2025.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 7, 18. februar 2025.
