Prehransko verigo obvladujejo trgovci, ne več proizvajalci. Pri hrani zato velja le še pravilo velikih količin in majhnih stroškov. A cenena hrana je za zdravje najbolj tvegana! V Slovenijo uvažamo sadje in zelenjavo tudi iz dežel, ki uporabljajo v Evropi že zdavnaj prepovedane pesticide in fungicide. Ponekod hrano celo že obsevajo z žarki gama, da bi uničili bakterije. Koliko za vse to plačamo – z zdravjem? Kako zagotoviti čim boljši nadzor hrane, da bo ta dobra in varna? Strokovnjaki menijo, da je rešitev v čim prejšnji ustanovitvi neodvisne agencije za varno hrano.

 

Je hrana še živilo? »Ne, postala je izdelek industrije, zgolj ekonomska kategorija. Kakovost ni več pomembna. Hrana ni več atribut biotske kvalitete in zdravstvene neoporečnosti. Torej moramo iz nje narediti novo vrednoto,« pravi Anton Komat, samostojni raziskovalec. Po drugi strani imamo na svetu že milijardo lačnih. »Ker prehransko verigo pri nas obvladujejo trgovci s hrano, ne proizvajalci, se vsa tveganja prenesejo na kupca in okolje. Tudi pridelovalec je prisiljen v nizko ceno. Hkrati pri pridelavi hrane naraščajo t. i. eksterni stroški, ki se kažejo kot uničevanje rodnosti prsti zaradi uporabe kemikalij, uničevanje pestrosti semen in zastrupljanje virov pitne vode. Te stroške nosimo vsi državljani, čeprav v ceno hrane niso všteti, zato je še vedno poceni.« Komat dodaja, da med največje težave sveta trenutno sodi prav naraščanje količin mesa za uživanje, zmanjševanje količin pitne vode in uničevanje genske pestrosti. Številne farme, poudarja, so poleg vsega še leglo bolezni. Jemo z uvoženo hrano tudi pri nas prepovedane pesticide? »V Evropski uniji je registriranih in v uporabi okoli 480 pesticidov, v Ameriki več kot 600. Nekatere države, v glavnem azijske, denimo Kitajska in Indija, in Južna Amerika, recimo Čile in Argentina, uporabljajo tudi vrsto drugod prepovedanih pesticidov. Marsikateri tam dovoljenih pesticidov je v EU prepovedan. Ostanki pesticidov, škodljivi aditivi in mikrobi so trije glavni povzročitelji težav. Več v Jani, 22.junija 2010