V mislih nimamo dolgih dni stradanja, klistiranja in duhovnih vaj, ampak precej bolj nežno razbremenjevanja organizma, ki se je po prazničnem veseljačenju in težki zimski hrani začel upirati. Če smo še mladi in zdravi, najbrž ne čutimo kakšnih posebnih posledic, če pa smo utrujeni, zlovoljni, brez moči, z bolečinami v mišicah in sklepih, s prebavnimi težavami, izpuščaji na koži, če se nas zelo hitro loti prehlad … bo vsekakor treba ukrepati. Še posebej neprijetno je lahko, če smo prebolevali kakšno bakterijsko infekcijo in smo jemali antibiotike, kar se v hladnem obdobju leta pogosto zgodi – in imamo najbrž težave tudi zaradi tega. Antibiotiki žal ne pobijejo samo škodljivih bakterij, temveč tudi koristne.
Prebavila je torej treba spraviti k sebi in obnoviti črevesno floro, vendar ne z zdravili. Napravimo to s hrano! To ne pomeni, da bomo na super ostri dieti, le živila bodo drugačna in v drugačni kombinaciji. Nakalimo si pšenico (ali kakšno drugo žito) in kalčke potresajmo po solatah, jutranjih kašah, juhah, skratka povsod! Od kruha jejmo le polnozrnatega, mesa jejmo manj ali ga nadomestimo z ribami, zraven pa pojejmo čim več sveže zelenjave (naredimo si solato), kislega zelja in repe, ko se jih bomo preobjedli, si zelenjavo zdušimo. Zelenjava ima veliko več vlaknin kot sadje, zato je bolj priporočljiva, predvsem pa jejmo sadje in zelenjavo ločeno. Pri mnogih ljudeh sadje (zaradi sladkorja) vzbuja lakoto, zato ga jejmo pol ure pred obrokom, ne pa kot samostojen obrok. Sladkorni bolniki si lahko sadje privoščijo po obroku, vendar v manjših količinah, da prebava ne bo motena.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 4, 28. januar 2025.
