Janina zdravniška linija: okužba s Helyobacter pylori pri otrocih

"Pozdravljeni. Spomladi sem se zdravila zaradi okužbe s Heliobacter pylori, nekaj mesecev zatem so jo pri rutinskem službenem pregledu ugotovili tudi pri možu, pri obeh so jo našli v vzorcih blata. Jaz sem imela nekaj težav z želodcem, nič hujšega, bolj kot ne sem jih mimogrede omenila zdravnici, ko sem bila pri njej zaradi nekih drugih težav, mož pa sploh ni imel težav. Imava osemletnega sina in zanima me, ali je potemtakem lahko s to bakterijo okužen tudi on. Njegova zdravnica si zaradi tega ne beli glave, pravi, da se okužba s to bakterijo itak ne prenaša in da pri otrocih, tudi če jo imajo, ne povzroča težav. Zatrjuje tudi, da pri tako majhnem otroku ne more ugotavljati te okužbe in da bi ga morala poslati k specialistom na Pediatrično kliniko. Ampak za to, kot že rečeno, ne vidi potrebe. Saj ji verjamem, po drugi strani pa nisem čisto mirna, posledice nezdravljene okužbe s Heliobacter pylori so namreč lahko zelo hude, kot sem brala. Mi lahko, lepo prosim, malo bolje razložite, kako je z ugotavljanjem te okužbe pri otrocih, kakšni so postopki, in zelo bi bila vesela tudi vašega mnenja, kolikšna je verjetnost, da v družini s tremi člani, kjer sta se dva zdravila zaradi okužbe s Heliobacter pylori, tretji ne bi bil okužen. Kako do te okužbe sploh pride? Hvala za odgovore in vse dobro,"

Karmen

Spoštovana mamica, gospa Karmen,

pravzaprav drži vse, kar vam je razložila vaša pediatrinja, četudi vas ni povsem pomirila in vas bega še kar nekaj vprašanj. Iz vašega pisma razberem, da vaš sin nima nobenih težav s prebavili, zato preplah ni potreben.
Poglejmo, kdo ali kaj je bakterija Helicobacter pylori, kako je razširjena po svetu in pri nas, kako se okužimo, kakšne težave povzroča, kakšne preiskave imamo na voljo, da jo dokažemo, kako zdravimo posledice okužb in kaj je drugače pri otrocih.

Kaj vemo o bakteriji

Helicobacter pylori (H. pylori) je bakterija, ki so jo prvič izolirali leta 1982. Prilagojena je na življenje v želodcu, kjer je pod želodčno sluznico ali v njej. Dolga je tri in široka pol mikrona. Na enem koncu ima od tri do sedem bičkov za premikanje. Na površini ima nekakšne nožice, s katerimi se pritrdi na želodčno sluznico. Sluznica želodca izloča kislino, ki je usodna za večino bakterij, H. pylori pa je proti njej odporna, saj vsebuje različne snovi (med drugim encim ureazo), ki ji omogočajo, da v kislem okolju preživi.

Okužba s H. pylori je v svetovnem merilu najpogostejša okužba pri ljudeh. Okužena je skoraj polovica svetovnega prebivalstva. Pogostost okužb po svetu je sicer v upadanju, posebej to velja za razviti svet, kjer je nižja od dvajset odstotkov. Močno je odvisna od geografske lege, razlike so tudi znotraj te, od starosti in socialno-ekonomskih dejavnikov.
Na pojav okužbe močno vplivajo bivalne razmere v zgodnjem obdobju življenja.

Pogostost okužbe je večja: če ima družina nižji socialno-ekonomski status, če ljudje živijo v prenatrpanih prostorih, če imajo več sorojencev, če spijo v skupni postelji, če bivajo v okolju z neurejeno kanalizacijo in uživajo oporečno vodo, če bivajo z družinskim članom, ki ima okužbo s H. pylori.

Manj okužb pri otrocih je posledica izboljšanja socialno-ekonomskega položaja družbe, hitrejše postavitve diagnoze in zdravljenja okužb pri odraslih. Do okužbe s H. pylori pride najpogosteje pred desetim letom starosti, večinoma pred tretjim letom. Način prenosa bakterije ni povsem pojasnjen.

Ker večina bakterij živi v ljudeh, je verjetno, da se z okužene osebe bakterija preseli na zdravo. Najdemo jo v slini, izbruhani vsebini in tekočem blatu okuženega, kar nakazuje možno pot prenosa okužbe.

Potek okužbe in bolezni

Okužba s H. pylori pri otrocih poteka večinoma brez težav. Zapleti se razvijejo mnogo redkeje kot pri odraslih. Zato se pri postavitvi diagnoze in zdravljenju okužbe uporabljajo drugačni protokoli kot pri odraslih.
Vztrajanje prve okužbe je pogostejše pri mlajših otrocih, ki bivajo v okolju, v katerem je veliko okuženih. Po okužbi bakterija vztraja v telesu in lahko povzroči bolezen želodca in dvanajstnika ali pa tudi ne.

Za razliko od odraslih večina okuženih otrok nima nobenih težav, tudi zapleti okužbe so manj pogosti. V redkih primerih, pri katerih pride do razjede na želodcu ali dvanajstniku, se pojavijo bolečine v žlički. Pogosteje se pri teh otrocih pojavljajo znaki alarma, kot so kri na blatu, hujšanje, bruhanje in nočne bolečine, ki otroka zbujajo. Otroci, ki imajo funkcionalne bolečine v trebuhu, nočnih bolečin nimajo; zato testiranje na okužbo s H. pylori pri njih ni smiselno.

Testiranje in zdravljenje okužbe

V primeru, da ima otrok težave s prebavili, posebej znake alarma, je potreben pregled pri osebnem pediatru. Ta na podlagi pregleda oceni potrebo po nadaljnjih preiskavah in pregledu pri pediatru gastroenterologu v bolnišnici, saj je za dokaz okužbe potrebna endoskopska preiskava. Testiranje NI potrebno, kadar ima otrok: kronične bolečine v trebuhu brez znakov alarma, gastroezofagealni refluks, zastoj v rasti ali nizko rast, novo odkrito anemijo zaradi pomanjkanja železa.

Pri odraslih bolnikih se za zdravljenje okužbe uporablja tako imenovana strategija »testiraj in zdravi«. Ob dolgotrajnih težavah v zgornjih prebavilih se glede na priporočila z neinvazivnim testom, bodisi antigenskim testom iz blata bodisi z ureaznim dihalnim testom, lahko okužba dokaže in zdravnik predpiše eradikacijsko empirično zdravljenje.

Pri otrocih moramo, za razliko od odraslih, za potrditev okužbe s H. pylori narediti endoskopsko preiskavo zgornjih prebavil. Če so v sluznici prisotne erozije ali razjede želodca/dvanajstnika, odvzamemo več vzorcev sluznice želodca in prisotnost bakterije potrjujemo z dodatnimi testi. Antibiotik za zdravljenje izberemo po antibiogramu za določen sev bakterije, ki smo jo izolirali iz vzorcev. Zdravljenje traja dva tedna, dajemo tudi zaviralce protonske črpalke. Natančnejši opis zdravljenja in nadaljnjega vodenja otroka presega okvir tega odgovora.

Ponavljam, da pri otrocih v postopu ugotavljanja okužbe s H. pylori ne delamo preiskav krvi in blata, prav tako ne dihalnega testa. Tudi če navedene preiskave starši pri otroku opravijo samoplačniško, okužbe ne zdravimo, če otrok nima težav in potrditve okužbe z endoskopsko preiskavo.

Lepo vas pozdravljam,

Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine

Viri:
Homan M. Obravnava otrok, okuženih z bakterijo Helicobacter pylori. Zdrav Vestn. 2018; 87(7–8):378–84 in Spletna stran Zdravstvenega doma Ljubljana