Kompostni kup smo zamenjali za koš za smeti in potem se čudimo, zakaj so pozneje z njim težave. Prav zdaj je čas, ko lahko poskrbimo, da bo naš kompost res kakovosten. V vsakem organskem gnojilu, v zemlji, povsod, kjer je organska snov, so prisotni različni mikroorganizmi. Za vsak namen najdemo različne skupine mikroorganizmov, najprimernejše za posamezne organske ostanke, snovi. V gnoju so delujoči mikroorganizmi, ki ta gnoj šele pretvorijo v kompost, in so popolnoma drugačni od tistih, ki jih imamo v zemlji. Ko damo gnoj v zemljo, se pogosto spopadejo eni in drugi za svoj prostor pod (no, ne ravno) soncem. V tem času, traja nekje okoli 2–3 mesece, mikroorganizmi niso ravno pripravljeni pomagati pri razvoju naših rastlin. Šele po tem, ko se gnoj spremeni v kompost, pa mikroorganizmi delujejo v prid vrtninam na vrtu. Zato je treba z gnojem gnojiti jeseni, da se vsi ti procesi dogajajo, ko rastlin še ni v zemlji. Ravno nasprotno pa so v kompostnem kupu, v katerem so seveda organski ostanki že predelani v humus, enaki mikroorganizmi kot v naši zemlji. Sploh če smo na kompostni kup dajali tudi ostanke rastlin z vrta. Zato kompost ne zmoti reda v zemlji in zemlja funkcionira kot dom za naše rastline takoj.
Kompostni kup je treba zložiti
Ker je za dobro kompostiranje nevarna vročina, pa tudi preveč padavin, kompostni kup vedno postavimo v senco večjih dreves ali grmov. Samo tam bo postopek potekal pravilno.
Še ena napaka je pogosta: mislimo, da bomo organske ostanke samo nosili na kup in bo nastal kompost. Pa ni čisto tako. Za nastanek humusa je potrebno več stvari. Zračnost, vlažnost, toplota in predvsem ustrezen material so osnovne zahteve za uspeh. Če kar naprej samo dodajamo snovi na kompostni kup, obstaja nevarnost, da bo v njem premalo zraka in bo masa gnila. Prav tako je treba vedeti, da ima razkroj organske mase več stopenj in tudi različne organizme, ki pri tem sodelujejo. Če ves čas maso samo dodajamo, se postopek vedno znova začenja, končuje … Skratka, v takem kupu je bio zmeda. Posledično rezultat ni tak, kot si želite.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 45, 5. november 2024.
