Spoštovani,
koža ima pomembno vlogo pri zaščiti telesa pred škodljivimi vplivi zunanjega okolja. Glavna struktura, ki skrbi za njeno zaščitno vlogo in hkrati nadzor hidracije v koži, je epidermalna pregrada. Posledica stanj, ki pripeljejo do motenj pri njenem delovanju, je lahko tudi slabša pregrada s prevelikim izhlapevanjem vode in pojavom suhe in občutljive kože.
Ekipi Janinih zdravnic se pridružuje tudi Olga Točkova, dr. med., specialistka dermatovenerologije. Medicinsko fakulteto je končala v Beogradu in se dve leti po opravljenem specialističnem izpitu, leta 2007, preselila v Slovenijo. Pri nas je morala opraviti strokovni izpit za poklic zdravnice in specialistični izpit iz dermatovenerologije, od leta 2010 je zaposlena na Dermatovenerološki kliniki UKC Ljubljana, udeležuje se številnih domačih in tujih strokovnih srečanj in strokovnih izpopolnjevanj, predvsem na področju otroške dermatologije. Zadnjih enajst let vodi otroške ambulante na Dermatovenerološki kliniki UKC Ljubljana, je avtorica številnih strokovnih člankov ter organizira in vodi šole atopijskega dermatitsa za strokovno javnost, starše in paciente. Pred enim letom je bila izvoljena v naziv višje predavateljice za področje dermatovenerologije na Fakulteti za aplikativne vede v Ljubljani. Olga Točkova bo z veseljem odgovarjala na postavljena vprašanja – vabljeni, da nam jih pošljete.
Najpogosteje je prisotna pri ljudeh z atopijskimi boleznimi. Take osebe so tudi bolj dovzetne za škodljive vplive različnih snovi iz zunanjega okolja, ki jim je koža obraza vsakodnevno izpostavljena (vlaga, temperaturne spremembe, kemična dražila in fizikalni dejavniki). Ti lahko pripomorejo k nealergijski vnetni reakciji na koži, ko se pokažejo znaki iritacijskega dermatitisa. Koža je pordela in srbeča, pogosto tudi peče. Izjemoma se razvije tudi nenehna preobčutljivost, ko nastopi alergijska vnetna reakcija kože, ki nastane zaradi stika kože z alergenom, za katerega je bolnik preobčutljiv (dišave, kovine, epoksidne smole, lokalna zdravila, rastline ...). V izbranih primerih bolnika s trdovratno obliko bolezni tudi epikutano testiramo (posebno testiranje na alergogene snovi). Zato je pomembno izogibanje sprožilnim dejavnikom oziroma stiku s snovmi, ki dražijo in izsušijo kožo, ali vzročnemu alergenu. Najpogosteje se vnetje umiri, ko preneha vpliv škodljive snovi, sicer je včasih za močno vneta obolela mesta potrebno tudi lokalno protivnetno zdravljenje.
Odmerki sončenja se seštevajo
Kot posledica zunanjih škodljivih dejavnikov, predvsem dolgotrajne izpostavljenosti UV-sevanju, nastaja solarno staranje kože. Fotostaranje je neodvisen proces in ne pospešuje kronološkega staranja. Odmerki sončenja se seštevajo; zlasti so pomembni tisti, ki jih prejmemo pred tridesetim letom starosti. Na mestih izpostavljanja soncu prihaja z leti do stanjšanja kože, gubanja, premikanja pigmenta, kar se na koži kaže kot svetlejše ali temnejše lise. Pojavljajo se žilice, krvavitve, koža je slabše elastična, z manj podkožnega maščevja, pojavljajo se tudi motnje oroženevanja, v celicah povrhnjice so lahko celične atipije.
Koža ima več naravnih mehanizmov zaščite pred UV-žarki, a ti žal niso popolna zaščita pred neželenimi posledicami izpostavljanja soncu. Zato je zaščita kože pred sončnimi žarki nujna. Izogibanje soncu je najbolj zaželeno, se pa moramo zavedati, da v senci še vedno lahko prejmemo od 50 do 95 odstotkov UV-sevanja (odvisno od gostote vegetacije). Ob oblačnih dneh nas lahko še vedno doseže 80 odstotkov UV-sevanja, ne smemo pozabiti na reflektirane UV-žarke.
Drugi ukrep zaščite je uporaba zaščitnih oblačil. Tretji ukrep je pravilna uporaba krem z zaščitnim faktorjem za tiste predele kože, ki jih ne moremo zaščititi z oblačili in pokrivali. Ti izdelki naši koži pomagajo, da ostane nepoškodovana in zdrava.
Redna in pravilna nega
Občutljiva in suha koža, kot je vaša, potrebuje predvsem redno in pravilno vsakodnevno nego. Ta mora biti precej skrbna in individualno prilagojena. Predvsem je treba skrbeti, da je koža ves čas vlažna. Vlažnost vzdržujemo z redno uporabo negovalnih pripravkov, ki so primerni za suho in občutljivo kožo.
Zadostna in učinkovita rehidracija kože je ključna pri negi suhe kože. Najučinkovitejša je kombinacija rehidracije kože z umivanjem, nato sledi nega kože z ustreznim negovalnim pripravkom. S tem postopkom ujeto vodo v povrhnjici zadržimo, da ne izhlapi. Odločamo se lahko za emoliente (lat. mollire pomeni zmehčati), ki omogočajo zadrževanje vode v povrhnjici kot tudi obnovo njene elastičnosti in mehkosti. Za umivanje kože priporočamo izdelke brez umetnih konzervansov in dišav kot tudi blaga mila brez dišav (sintetični detergent oziroma sindet), ki pomagajo vzdrževati ustrezen pH kože. Vedno jih je treba temeljito izplakniti. Takoj po umivanju kožo narahlo popivnamo in v naslednjih minutah namažemo s primerno mastno negovalno kremo. Ob sodobni pestri ponudbi in poplavi različnih pripravkov za nego kože je neprecenljiv strokovni pregled dermatologa, ki bi svetoval, kakšna mila in kreme bi bile za tip kože vsakega posameznika najprimernejše. Pogovor z dermatologom bo pomagal bolniku razumeti celotno problematiko kot tudi ugotoviti, ali je pri pacientu prisoten kateri od drugih sprožilcev, na katerega morajo biti pozorni. Pri izbiri ustreznih pripravkov se moramo predvsem zavedati, da številne rastline in »naravne« snovi lahko povzročajo tudi alergije, toksične reakcije in opekline, zato bodite pozorni na pripravke, ki vsebujejo sestavine dvomljivega izvora. Pri tem je nujno opozoriti, da obstajajo individualne razlike v toleranci na negovalna mazila in da pretirana uporaba neustreznih mazil lahko povzroči tudi vnetje kože.
Lep pozdrav.
Olga Točkova, dr. med., specialistka dermatovenerologije
Janina zdravniška linija
Veseli bomo vaših vprašanj, pričakujemo jih na elektronskem naslovu: jana@media24.si; pa tudi navadna pisma so še vedno dobrodošla, na naslovu: revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Vprašanje pošljite s pripisom JANINA ZDRAVNIŠKA LINIJA, če želite odgovor točno določene zdravnice, pripišite njeno IME. Obvezno pa pripišite tudi ŠIFRO, pod katero bosta objavljena vprašanje in odgovor, da ne razkrivamo občutljivih osebnih podatkov.
Odgovarjajo in svetujejo:
Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine
Prim. Jasna Čuk Rupnik, specialistka pediatrije
Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije
Alenka Höfferle Felc, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine
Prim. Mojca Kos Golja, specialistka interne medicine in revmatologije
Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije
Metka Marković Lesjak, specialistka splošne medicine
Tatjana Zorko, specialistka kardiologije in psihoterapevtka
Olga Točkova, dr. med., specialistka dermatovenerologije
