»Čakalne vrste za dermatologa so zelo dolge, razlikujejo se od ustanove do ustanove, beležimo približno 4–6 mesecev pod napotitvijo zelo hitro, 12–15 mesecev pod napotitvijo hitro, pod redno pa od 15 mesecev naprej. To v praksi pomeni, da človek s sumljivo kožno tvorbo, ki mu zdravnik izda napotnico zaradi suma na kožni rak, čaka toliko časa na pregled in lahko začetna oblika kožnega raka melanoma, ki je popolnoma ozdravljiva s preprosto kirurško odstranitvijo, s časom preraste v invazivnejšo obliko, ki lahko zaseva v regionalne bezgavke in naprej v notranje organe ter zahteva zdravljenje na Onkološkem inštitutu s kemoterapijo, imunoterapijo ali radioterapijo. Družinski zdravniki so zelo obremenjeni, žal zasuti z mnogo birokracije in kdaj prezrejo nujnost napotitve k dermatologu,« je nad trenutnim stanjem v zdravstvu zaskrbljena dermatovenerologinja. Sama dela v zasebnem zdravstvenem sistemu in na zasebnih klinikah, kjer po njenih besedah odkrijejo ogromno kožnega raka. »Tudi 300 primerov melanoma na leto na posameznega dermatologa, če prištejemo še druge oblike kožnega raka, med katerimi so najpogostejši bazalnocelični karcinom in ploščatocelični karcinom, pa pridemo do res velike številke ugotovljenih bolezni.«
Katere kožne tvorbe so razlog za preplah
Da bomo lažje presodili, kdaj bi bilo dobro čim prej obiskati dermatologa, nam je Tanja Prunk Zdravković slikovno predstavila kožna znamenja, ki so lahko razlog za preplah – in tudi tista, ki niso. Poudarja sicer, da slikovni prikaz kožnih znamenj ne more nadomestiti pregleda pri zdravniku, saj je treba tvorbe pregledati z dermatoskopom, da se vidi njihove strukture in natančno ovrednoti, ali obstaja utemeljen sum za kožnega raka ali ne. »Obstajajo sicer tudi spletni posveti z dermatologi, ki so lahko v bistveno pomoč le, če sliko atipičnega znamenja naredimo z napravo, ki je po delovanju podobna dermatoskopu, vendar cenovno dostopna za domačo uporabo. To napravo priključimo na mobilni telefon ali tablični računalnik in fotografiramo kožno znamenje. S pregledom fotografij ob članku si boste morda lahko oddahnili in lažje počakali na dermatološki pregled ali pa ugotovili, da bi bilo dobro, da se na pregled odpravite čim prej, četudi samoplačniško.«
Aktinična keratoza
»Najpogosteje jo spoznamo po rdečih lisah s hrapavo površino zaradi drobnih lusk, ki jo prekrivajo. Pojavlja se na soncu izpostavljenih predelih kože, predvsem obrazu in hrbtišču dlani. Je prekanceroza (predrakava sprememba), saj se približno v deset odstotkih razvije v ploščatocelični karcinom kože. Poznamo več oblik njihovega zdravljenja, najpogostejša je krioterapija s tekočim dušikom.«
Ploščatocelični karcinom
»Ploščatocelični karcinom kože je nekoliko težje prepoznati, saj ima veliko kliničnih oblik, odvisno od predela na koži ali sluznici, kjer se pojavi. Najpogosteje se kaže v obliki zadebeljene kožne tvorbe, ki je lahko pordela, siva ali rjavo rumena in prekrita s krasto, ali pa v obliki ulceracije na koži, ki je prav tako lahko prekrita s krasto. V redkejših primerih lahko spominja tudi na bradavico. Ta oblika kožnega raka raste infiltrativno v koži in lahko zaseva tudi v bližnje bezgavke. Zdravi se s kirurškim izrezom, kjer to ni mogoče, pa z radioterapijo.«
Bazalnocelični karcinom
»Najpogosteje, čeprav ni nujno, se pojavi na soncu izpostavljeni koži pri starejših ljudeh. Prepoznamo ga po vozliču bisernega videza z drobnimi žilicami na površini, ki se sčasoma ugrezne, in nastane ranica, ki se ne zaceli. Lahko pa se kaže tudi kot brazgotini podobno žarišče ali kot pordela, nekoliko erodirana lisa na koži. Načinov zdravljenja je več. Dobro je, da tumor prepoznamo čim prej in ga pravočasno zdravimo, predenj deformira kožo in podkožne strukture.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 28, 9. julij, 2024.
