Evolucijski razvoj ni šel v to smer, da bi telo namenoma izgubljalo težo. To velja za vse živali, tudi človeka. Vsa živa bitja potrebujejo za preživetje nekaj maščobnih oblog, za ljudi pa je značilen celo precej visok delež maščobnih rezerv. Smo namreč med najdebelejšimi sesalci in celo v primerjavi s primati spadamo med bolj zamaščene. Dojenčkom prav maščoba zagotavlja dovolj energije za nemoteno delovanje možganov.
Za dober zrezek nam ni treba ujeti živali
Našim prednikom je nakopičena maščoba omogočala preživetje, jim dajala moč za iskanje hrane in omogočala delovanje možganov ter tudi razmnoževanje. Pravzaprav nas maščoba v zgodnjih fazah človekove evolucije spominja na finančne naložbe sodobnega človeka: v slabih časih preživijo tisti, ki so si prej uspeli nakopičiti več. Največja razlika je v tem, da je v davnih časih zmeraj napočilo tudi obdobje, ko so ljudje nakopičeno maščobo porabljali. Seveda ne namenoma, zaradi videza, ampak za funkcioniranje, ko je napočilo pomanjkanje. Naša telesa se od tistih časov evolucijsko niso spreminjala – se je pa precej spremenilo okolje in še bolj življenjski slog. Za dober zrezek nam ni treba več ujeti živali – dovolj je, da si naročimo hrano. Zato ne čudi zadnji podatek Svetovne zdravstvene organizacije, ki sporoča, da je ta hip na svetu čezmerno težka milijarda ljudi.
Vas zanima, kako prelisičiti svoje telo?
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 24, 11. junij, 2024.
