Najprej: ne hitimo
Ta stavek ponavljam leto za letom, pa nič ne pomaga. Zato ga bom ponavljala še naprej. Vsako živo bitje, ki se na začetku svojega življenja muči, bori, je v veliko večji nevarnosti, da bo za tem ali onim bolehalo vse življenje. Zakaj le menite, da je z rastlinami drugače? Paradižnik prihaja k nam iz toplih krajev, kjer zima pomeni 20 stopinj Celzija. Rastlina ne zna živeti, kadar je res mrzlo. In tudi letos je tako. Korenine rastlin ne bodo sprejemale hranil, dokler se zemlja ne ogreje vsaj na 15 stopinj. To pa pomeni manjši koreninski sistem. Tega rastlina intenzivno razvija samo takoj po presajanju in do nastanka prvih cvetov, pozneje gre vsa energija v cvetove in plodove. Če ni korenin, ni dovolj hrane. Kadar pridejo krizne vremenske razmere, bodo te rastline zagotovo prve zbolele. Če mi ne verjamete, poglejte samosevce. Mnogi jih obdržite. Ti le redko zbolijo. A kdaj se oni pojavijo? Šele v sredini maja, ko je zanje dovolj toplo. Torej velja, da paradižnika v razmerah, kot so bile pri nas pred 14 dnevi pa do prejšnjega vikenda, tudi v rastlinjak ne sadimo. Na prostem pa pred prvim majem nimajo kaj iskati. Za vse, ki sadike vzgajate sami, velja, da ga sejemo šele v sredini marca in nič prej. Manjša sadika doživi manjši šok pri presajanju in ima večje možnosti za hiter razvoj, tudi ko pride na stalno mesto na vrtu ali v rastlinjaku. Vedeti morate še nekaj – manjši ko je rastlinjak, prej v njem temperature padejo pod ničlo, kadar je zunaj mraz.
Katero sorto izbrati
Sorta nam pove, kakšne lastnosti bo imela rastlina, ki jo sejemo ali sadimo. Med sortami je veliko razlik, različno so tudi odporne proti boleznim. Žal imam slabo novico za večino vrtičkarjev: volovsko srce, najbolj priljubljena sorta na večini vrtov, je najobčutljivejša za paradižnikovo (krompirjevo) plesen. Zato poleg nje posadite čim več hibridov. O razliki med sorto in hibridom sem se enkrat že pošteno razpisala, zato naj vam zdaj zadostuje samo, da pri hibridih ne gre za kakršno koli manipulacijo z geni, ne gre za gensko spremenjene rastline, gre samo za poseben način žlahtnjenja in pridelave semena. Večina hibridov je odpornejša. Tudi preostale sorte, tiste, ki za imenom nimajo črke F1, so občutljivejše. Volovsko srce gre torej samo v rastlinjak, pa še tam ima težave. Pri pridelavi na prostem pa tvegate velike težave v vlažnem in toplem poletju ali začetku jeseni.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 20, 14. maj, 2024.
