Kako se lahko plesni znebimo enkrat za vselej, smo se pogovarjali s Carmen Hladnik Prosenc, energetsko svetovalko. Pomaga lahko tudi soda bikarbona, smo izvedeli.
Alergije, pogosti prehladi, glavoboli, glivična vnetja, astma – vse to so stanja, ki jih lahko sproži ali še poslabša dolgotrajna izpostavljenost plesni. »Posebno je nevarna za otroke, starejše in tiste, ki so pogosto bolehni,« opozarja Carmen Hladnik Prosenc.
Če poznamo vzrok, lažje najdemo rešitev
Delno vlago v prostoru ustvarjamo že člani družine. Skupaj z zrakom namreč izdihamo nekaj vlage, ta se izloča tudi skozi kožo. K povečani vlažnosti prispevajo še kuhanje, pranje, likanje na paro, sušenje perila v stanovanju in tuširanje. Voda pa lahko pride v stene tudi, če pušča kakšna cev, če kje zamaka, denimo od strehe, žleba. Zato je nujno, da najprej preverimo slednje in se šele nato lotimo vseh drugih ukrepov.
»Vlaga se izloča na hladnih delih sten, se pravi tam, kjer so toplotni mostovi. V starejših stavbah tako pogosto nastaja plesen ob zunanjih vogalih, ker štrlijo iz hiše in so tam stene v notranjosti hladnejše, pa tudi za omarami, ki so ob zunanjih stenah (ker se za njimi zrak ne izmenjuje), okrog oken (ker je tam stena bolj mrzla), za slikami, ki jih imamo ob zunanjih stenah (zadaj ni izmenjave zraka). Posebno kritične so kopalnice in kuhinje, predvsem zunanje stene, ker imamo v teh prostorih po navadi povečano vlago. Menjava oken v toplotno neizoliranih stavbah vse skupaj še poslabša.«
Problem kletnih stanovanj
Če imamo kletno stanovanje in so zunanje stene delno vkopane, je to zelo neugodno, pravi strokovnjakinja. »Tudi če imamo zunanje stene dobro hidroizolirane, niso pa toplotno ločene od zunanje zemlje, imamo lahko v stanovanju plesen. Zid, h kateremu je prislonjena zunanja zemlja, ima podobno temperaturo kot zemlja. To pomeni, da je hladen. V stanovanju pa imamo topel zrak z veliko vlage, ki na hladnih stenah kondenzira. Zid je treba ob hidroizolaciji tudi toplotno ločiti od zunanje zemlje (vmes na zunanji strani dati toplotno izolacijo). Neugodno je tudi, če kletno stanovanje meji na garažo. Garažo velikokrat na široko odpremo in zidovi v njej so bolj ali manj hladni, kar spet znatno poveča nevarnost za nastanek kondenzata in plesni. Poskrbeti je treba za drenažo meteorne vode, da ne zateka za zid, pozimi pa redno odmetavati sneg stran od stene.«
Pojavi se lahko tudi v novejših stavbah
Niti novejše, toplotno izolirane stavbe niso zagotovilo, da nas v njih ne bo nadlegovala plesen. »Plesen tam nastaja, če ima stavba konstrukcijske napake – na primer kakšen toplotno neizoliran beton, ki štrli iz stavbe, če je med fasado in toplotno izolacijo pod streho toplotna izolacija prekinjena. Pri stolpnicah je to zelo pogosto. Fasada je toplotno izolirana, terasa zgoraj tudi, na tisto, kar je vmes, pa vsi pozabijo in na prehodu ni nikjer toplotne izolacije. V takih stolpnicah imajo kot po pravilu zgornja stanovanja ob zgornjih zunanjih robovih kar intenzivno plesen.«
Na plesnivih mestih je smiseln nov omet
Pri odpravljanju plesni so nam najbolj v pomoč klorove spojine ali alkohol, tudi soda bikarbona, ker je alkalna. Če se je plesen že zažrla v globino stene, je ves plesnivi del in še nekoliko več dobro obtolči ter tam narediti nov omet. Nato pa je treba preprečiti ponoven nastanek plesni. To pomeni, da pogosteje zračimo in skrbimo, da v stanovanju ni preveč vlage. Pri tem nam je lahko v pomoč termometer, ki poleg temperature v domu meri vlago. Vsakič, ko se ta dvigne nad 55 odstotkov, odprimo okna, da kar najhitreje pade. Zračimo na hitro, na prepih, da zrak potegne tudi izza omar. Potem okna zaprimo. Ne imejmo odprtih 'na kip', ker s tem hišo ohlajamo. Stanovanje zračimo tudi, če je pozimi zunaj vlažno vreme. Zunanji zrak pozimi, tudi če je nasičen z vlago, vsebuje manj vlage kot enak volumen toplega zraka, ki ga imamo v stanovanju. Pomagamo si lahko z razvlažilniki zraka, še bolje pa je, da si uredimo prezračevalni sistem, to je prisilno prezračevanje z vračanjem odpadne toplote (rekuperacijo), ker bomo potem v stanovanju imeli tudi svež zrak. »V vsakem primeru je treba poskrbeti, da so vse površine enako tople in da vmes ni predelov, ki bi bili hladnejši – ker se bo tam nabiral kondenz. Po možnosti stavbo toplotno izolirajmo od zunaj, in to v celoti, do okenskega okvira.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 17, 25. 4. 2023.
