Krajinska arhitektka Klementina Tement iz Vrtnarstva Tement nam je razložila, kako lahko okrasni del obhišnega vrta zasnujemo tako, da bo očaral z lepoto zasaditve, obenem pa bomo na njem pobirali razne užitne plodove.
»Meje okrasnega ali užitnega vrta so zadnja leta čedalje bolj zabrisane. Skoraj vsak si na vrtu želi tudi kaj uporabnega, zato so vse bolj iskane rastline s krasnimi cvetovi in užitnimi plodovi,« za začetek pove krajinska arhitektka Klementina Tement iz družinskega Vrtnarstva Tement, ki se med drugimi ukvarja z načrtovanjem javnih in zasebnih zelenih površin.
Šmarna hrušica pred hišo
Na najvidnejšem delu vrta, ki je nekje pred hišo, posadimo šmarno hrušico (Amelanchier). »Pri tej vrsti poznamo najrazličnejše oblike, od stebraste, kroglaste, dežnikaste do gojene na steblu. Prav oblika drevesa je za posamezen prostor najpomembnejša in jo vizualno prilagodimo vrtu. V vrhu priljubljenosti so tudi rumeni dren sorte kansalaker, špalir hrušk in sibirske borovnice. Tako kot šmarna hrušica so neobčutljivi, polni slastnih plodov in ob pravih kombinacijah tudi privlačnega videza.«
Čudoviti rumeni dren uporabimo za živo mejo
V mestih vrtovi ob hišah niso prav veliki. Zato je za večjo samooskrbo s hrano dobro posaditi tako živo mejo, ki bo okrasna, lastnike pa bo razveseljevala z užitnimi plodovi. »Najprej moramo vedeti, kakšno obliko žive meje si želimo. Pri strogo striženih mejah kar precej vrst odpade, ker jim z rednim striženjem postrižemo nastavke, cvetove ali plodove. Veliko užitnih rastlin odlikuje bujna rast, zato jih težje uporabimo za linijsko zasaditev. Nemci, na primer, so mojstri živih mej iz rumenega drena. Običajno uporabijo rumeni dren sorte kansalaker, ki ima izjemno velike plodove, cveti v februarju in marcu, slastne drnulje pa obiramo v poletnih mesecih. To rastlinsko vrsto lahko strižemo na širino 60 centimetrov, zavzela bo malo prostora. Živa meja iz rumenega drena je odlična protihrupna in protiprašna kulisa. Šipek, črni trn, jerebika, navadni češmin in enovratni glog bodo krasili vrt z jesenskimi plodovi, ki bodo aktualnejši pri pticah. Uspešno jih lahko kombiniramo in strižemo na različne višine.«
Stebričasta sadna drevesa s cvetočimi trajnicami
V užitnem okrasnem vrtu lahko čudovito kombiniramo sadna drevesa in okrasne trajnice na gredicah. »Zelo zanimiva so stebričasta sadna drevesa ali gojitvene oblike sadja, ki smo jih običajno občudovali pred dvorci in palačami evropskih vladarjev. Čedalje bolj se uporabljajo tudi na običajnih, zasebnih vrtovih. Prednost tako oblikovanih dreves je prav v prihranku prostora. Marelica, ki jo napeljemo po steni, ali visokodebelna jablana, pod katero raste tisoče trav in uporabnih trajnic, so rešitve, ki jih oblikovalci vpeljujemo glede na prostor in želje lastnika vrta. Stebrasta šmarna hrušica sorte obelisk je s svojo ozko obliko, z višino do štiri metre, odlična popestritev atrijskih vrtov, zelenih streh, pa tudi dvignjenih gred na terasah ali balkonih. Zadnja leta je tudi pri figah več sort, ki so odlično prezimno trdne in ob dobrem letu celo dvakrat rodne. Pri kombinacijah sredozemskih rastlin pazimo, da so umeščene z razmislekom in v primeren del vrta.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 12, 21. 03. 2023.
