Proti koncu marca in v aprilu na plano že kukajo mladi hmeljevi poganjki in listi, ki malenkost spominjajo na divje šparglje. Iva jih med nabiranjem v gozdu nekaj pozoba kar sproti, saj so užitni tudi presni, doma pa si iz njih najraje naredi slastne zvitke po receptu Katje Rebolj.
»Hmeljevi poganjki so dobri nadomestki divjih špargljev. Lahko jih pozobamo kar v gozdu, saj so užitni tudi presni. Ovijajo se okoli dreves in grmov po vlažnih gozdovih, živih mejah ter po grmovju ob rečnih bregovih in cestah. V kuhinji se lahko z njimi igramo, jih samo skuhamo na sopari in dobimo hmeljeve špagete, skuhamo rižoto ali naredimo iz njih fritato, po kateri so znani naši zahodni sosedje. Ena največjih beneških specialitet je namreč frittata con i bruscandoli ali omleta iz jajc, pora, hmeljnih poganjkov in parmezana, pečena na oljčnem olju. Hmeljevi poganjki vsebujejo trikrat več vitamina C kot limona, karotenoide (beta karoten), grenčine in polifenolne spojine (antioksidanti) ter druge bioaktivne snovi, vitamine in rudnine,« nas pouči Iva.
Bodite pozorni na zamenjavo z navadnim srobotom
Paziti moramo, da hmeljevih poganjkov ne zamešamo s poganjki navadnega srobota (Clematis vitalba), ki so surovi strupeni in postanejo užitni, ko jih prekuhamo, opozarja. Pozorni bodimo na obliko listov. »Pri hmelju so ti od tri- do petkrpi z nazobčanim robom, pri srobotu pa trikrpi, vendar pernato deljeni – torej listi izhajajo iz istega stebla, vendar je nanj vsak nameščen posamično. Hmeljevi poganjki so temno zeleni in imajo rahel rdečkast navdih, srobotovi svetlo do temno zeleni. Hmeljevi poganjki imajo po stebelcih drobne kaveljčke, srobotovi pa so le dlakavi.«
Če niste prepričani, da znate ločiti med omenjenima rastlinama, nabiranje raje prepustite poznavalcem, vi pa se lahko od 3. in 4. junija letos udeležite Festivala nabiralništva, ko se bodo po vsej Sloveniji simultano zvrstile nabiralniške delavnice, 4. junija pa bodo organizatorji na Pogačarjevem trgu v Ljubljani združili vrhunsko kulinariko, NVO-organizacije in nabiralce/majhne pridelovalce zelišč.
»Letošnja osrednja tema festivala je spodbujati in izobraževati o etičnem nabiralništvu ter varovanju narave, kar bo tudi tema okrogle mize med festivalom. Pred festivalom in po njem pa nameravamo organizirati še socialno kampanjo o zavestnem nabiralništvu »Ne hlapci, ampak nabiralci«, s katero želimo opozoriti na čezmerno nabiralništvo, ki se velikokrat dogaja, ko je sezona gob, čemaža ipd.,« nam je še povedala Iva Hari, ki je tudi ena izmed organizatork dogodka.
Sestavine
- masleno ali listnato testo
- pest svežih hmeljevih poganjkov
- sir
- jajčni beljak
- sezamova semena
Priprava
1. Masleno ali listnato testo razvaljamo na nekaj milimetrov debelo. Prerežemo ga na kvadrate velikosti 10 cm. Nanje položimo hmeljeve poganjke. Če so preveliki, jih prelomimo na pol. Potresemo đ z naribanim sirom in nasprotne robove prepognemo drugega čez drugega.
2. Položimo na pekač, premažemo z beljakom in potresemo s sezamovimi semeni. Pečemo 10 minut v ogreti pečici pri 200 °C.
3. Počakamo, da se zvitki rahlo ohladijo, nato jih postrežemo.
Še več okusnih receptov vas čaka v reviji Jana, št. 12, 21. 03. 2023.
