Pred leti smo o azbestu veliko poslušali, potem pa so opozorila počasi potihnila.
Uporaba azbesta je v Sloveniji prepovedana od leta 1996. A ta smrtno nevarni material je še vedno vsepovsod okoli nas. V domovih in javnih zgradbah, vključno z bolnišnicami, šolami, muzeji in trgovinami, se skriva za stropnimi in talnimi ploščicami, vmešan je v cement, strešno kritino, stenske obloge ter v izolacijo cevi. Valovito salonitko poznamo vsi, v več kot 3.000 drugih izdelkih pa ga lahko prepozna le usposobljen strokovnjak z elektronskim mikroskopom.
Zbolimo lahko še 40 let pozneje
Azbest povzroča številne hude bolezni. Med njimi so azbestoza, plevralni plaki, plevralni izliv, mezoteliom in pljučni rak, pa tudi rak na jajčnikih, danki in grlu. V statistikah se največkrat znajde mezoteliom, vendar strokovnjaki opozarjajo, da je pljučnega raka, ki ga je povzročil azbest, verjetno trikrat več. Zaradi posledic izpostavljenosti azbestnim vlaknom lahko zbolimo 20 ali celo 40 let pozneje, zato ni čudno, da na azbest kot vzrok običajno ne pomislijo niti oboleli niti njihovi svojci, celo zdravniki ne. Poleg tega so simptomi, ki se kažejo na začetku bolezni, netipični in jih je težko prepoznati dovolj zgodaj. »Azbest vstopa v organizem predvsem z vdihovanjem,« pojasnjuje dr. Katja Adamič, specialistka pnevmologije ter alergologije in klinične imunologije s Klinike Golnik.
»Bolezni, ki jih povzroča azbest, imajo različno klinično sliko, potek in prognozo. Za vse bolezni pa velja, da imajo dolgo latentno dobo. Pri isti osebi lahko ugotovimo hkrati več bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu.«
Po kazalnikih vplivov okolja, ki jih zbira Arso, umrljivost za mezoteliomom v Sloveniji narašča od leta 1997. Med 1997 in 2017 je za mezoteliomom umrlo 573 ljudi, največ v goriški regiji, ki ji sledita obalnokraška in podravska. V Evropi ta bolezen največ življenj zahteva v Veliki Britaniji, na Nizozemskem, v Belgiji in Italiji, tudi Slovenija pa se uvršča med prvo tretjino držav z največjo umrljivostjo. Koliko se bo število novoodkritih primerov malignega mezotelioma zmanjšalo in kdaj, je odvisno od tega, kako uspešno bomo iz našega okolja azbest odstranili, poudarjajo v poročilu. Da so nevarne že majhne količine azbesta, pa kaže tudi dejstvo, da zdravniki opažajo večjo obolevnost tudi pri družinskih članih delavcev, ki so izpostavljeni azbestu in ga domov prinesejo na oblačilih ter laseh.
Ambulanta za azbestne bolnike
Že od leta 1996 v Sloveniji deluje Društvo obolelih zaradi azbesta (OZA), ki trenutno šteje 550 članov, večina je iz Soške doline in okolice. Društvo pomaga obolelim ter se trudi o nevarnostih azbesta in z njim povezanih boleznih ozaveščati tako javnost kot zdravnike. »Do nedavnega je bil v slovenskem prostoru manko sistemskega pristopa v obravnavi azbestnih bolnikov,« pravi Lojzka Reščič, predstavnica društva OZA in tudi sama bolnica. »Velikokrat so se pojavljala vprašanja, ali naj grem zdravniku, ali bom dobil napotnico, za katere preiskave? Kateri simptomi so pomembni? Velikokrat so se bolniki odpravili k zdravniku prepozno, včasih pa tudi zdravniki niso pravočasno prepoznali simptomov. Ko je bolnik končno prišel do pravega specialista, smo prevečkrat slišali vprašanje: 'Kje ste bili doslej? Če bi prišli prej, bi vam lahko pomagali.'«
Društvo je zelo ponosno, da tudi zaradi njihovega aktivnega truda na Univerzitetni kliniki Golnik zdaj deluje azbestna ambulanta, namenjena vsem, ki so bili izpostavljeni azbestu. Odprli so jo novembra 2021, vsak mesec pa v njej obravnavajo okoli 18 bolnikov.
»Azbest je potrjena rakotvorna snov, ki lahko povzroča bolezni še 20–40 let po izpostavitvi, tako da je treba ljudi, ki so delali z njim, redno spremljati,« pravi dr. Adamič. Na Golniku imajo bolniki na voljo dve štiriurni ambulanti na mesec. Ena ambulanta je namenjena članom Društva obolelih zaradi azbesta (OZA), ki se organizirajo in na pregled pripeljejo vsi skupaj. Druga ambulanta je namenjena vsem, ki so pri zdravniku dobili napotnico zaradi bolezni, povezanih z azbestom. »Ko smo leta 1996 v Sloveniji prepovedali azbest, so vse te bolnike pregledali in slikali. Nihče pa takrat ni govoril o tem, da se učinki azbesta na pljučih pokažejo tudi po 40 letih od izpostavljenosti,« pojasnjuje dr. Adamič.
»Na žalost še nimamo enotnih priporočil, kako pogosto in katere preiskave ti bolniki potrebujejo. Delamo pa na tem pod okriljem Zveze pulmologov Slovenije in v letošnjem letu pričakujemo izdajo priporočil za obravnavo bolnikov, ki so bili izpostavljeni azbestu.« V ambulanti bolnikom pregledajo funkcijo pljuč s spirometrijo, naredijo rentgensko sliko pljuč ter po potrebi opravijo laboratorijske preiskave in CT pljuč. Ker so raziskovalna ustanova, nekatere bolnike vključijo tudi v svoje raziskave.
Strategije odstranjevanja nimamo
Zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno je leta 1996 poleg ukinitve proizvodnje predvidel tudi prepovedi, omejitve in druge pogoje glede prometa ter uporabe azbesta in azbestnih izdelkov. Kljub temu da je bil zakon sprejet že pred četrt stoletja, pa Slovenija še vedno nima strategije odstranjevanja in tudi evidenc o lokacijah azbestnih materialov ne. Prepoved uporabe tudi ne vključuje azbesta, ki je že v uporabi. Ta pa nas z leti čedalje bolj ogroža.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 12, 21. 03. 2023.
