To je nekaj več kot deset odstotkov tistih, pri katerih so v tem času potrdili akutno okužbo dihal oziroma jih testirali za gripo. Številka se iz teden v teden rahlo povečuje, pri tem pa najhujše šele prihaja, pravijo, vrhunec tokratne sezone gripe namreč pričakujejo v prihodnjih tednih. Nanj so se v UKC Ljubljana, na primer, tudi letos, to je že deseto leto, pripravili z odprtjem posebnega oddelka za obolele za gripo, na katerem zdravijo bolnike, ki se jim zaradi akutnega obolenja poslabšajo kronične bolezni, niso pa neposredno življenjsko ogroženi. Oddelek ima 24 postelji, takoj po odprtju so sprejeli pet bolnikov, če bi bilo treba, bi lahko dodali še 12 postelj, pravijo.

Zlovešče napovedi se (še?) ne uresničujejo. Ker gre za bolezen, ki je močno nalezljiva in katere virus se hitro širi, je treba biti pripravljen tudi na najbolj črne scenarije, četudi se letos zlovešče napovedi (še?) ne uresničujejo. Napovedi razmer glede gripe, na podlagi katerih se sestavi tudi cepivo zoper njo, se za del sveta, kjer je tudi Slovenija, namreč oblikujejo na podlagi podatkov iz Avstralije, kjer imajo sezono gripe približno pol leta pred nami. Tokratne napovedi so bile črnoglede, ker so imeli v »deželi tam spodaj« – zdaj močno prizadeti tudi zaradi katastrofalnih požarov – v primerjavi s povprečjem zadnjih petih let štirikrat več obolelih z gripo in tudi dvakrat več mrtvih. Prevladoval je (zlovešči) podtip H3N2, v Evropi, tudi pri nas, pa prevladuje podtip H1N1. Deleža virusov A in B se, pravijo na NIJZ, v Evropi od države do države razlikujeta, a prevladuje tip A (skupno 62 odstotkov pozitivnih vzorcev).

Povsod v Evropi, ne le pri nas, stanje ni posebej alarmantno in tudi nič slabše kot običajno. Slišati je sicer bilo, da smo v Sloveniji že tudi v tej sezoni zabeležili nekaj smrti, povezanih z gripo, a brez dodatnih podrobnosti oziroma pojasnil. Podrobnejša statistika se pač naredi ob izteku sezone gripe.

Tokrat se je cepilo več Slovencev kot običajno. Naj spomnimo – v minuli sezoni gripe je po uradnih podatkih v slovenskih bolnišnicah zaradi gripe ali v povezavi z njo umrlo več kot 160 ljudi. Med njimi tudi nekoliko opaznejši delež mlajših in drugače zdravih ljudi, ki naj bi bili pred gripo in njenimi posledicami sicer dokaj varni. Znano je namreč, da gripa najbolj ogroža starejše ljudi (nad 65 let), majhne otroke in bolnike s kroničnimi boleznimi (srčne, pljučne, ledvične, presnovne …). Predvsem za te skupine, poleg njih pa tudi za nosečnice, ljudi z zelo povečano telesno težo ter zdravstvene delavce in tiste v drugih nujnih službah, stroka toplo priporoča cepljenje proti gripi. To sicer ne ponuja stoodstotne zaščite, saj je težko zgolj na podlagi avstralskih izkušenj »uloviti« ravno pravšnjo kombinacijo zaščite pred virusom gripe, ki se nato širi pri nas, hkrati pa se znajo virusi precej nepredvidljivo obnašati, zlasti zoprno lahko postane, kadar se začnejo med seboj povezovati oziroma pomnoževati.

Pa vendar je kljub temu cepljenje še vedno najučinkovitejša oblika zaščite, poudarjajo zdravniki, ki so letos z nami še kar zadovoljni. Doslej se je, pravijo sicer še nepopolni podatki, v primerjavi z lani cepilo 60 tisoč več ljudi, porast je očiten zlasti v starostni dobi nad 65 let. Zagotovo tudi zato, ker je za to, pa tudi za druge najbolj ogrožene skupine, cepljenje proti gripi brezplačno. Slovenija sicer še vedno spada med evropske države z najnižjim deležem starejših oseb, cepljenih proti gripi, kar je precej daleč od zastavljenih ciljev Svetovne zdravstvene organizacije, to je 75 odstotkov precepljenosti starejših.

Za cepljenje je še vedno čas, pravijo zdravniki, saj nas vrhunec gripe šele čaka. Cepiva, zagotavljajo, čeprav je povpraševanje letos večje, pa tudi ne bo zmanjkalo. Doslej so izdali 180 tisoč odmerkov cepiva (lani 117 tisoč).

Največkrat se okužimo posredno. Gripa in z njo povezani zapleti so seveda najmanj neprijetni, a najslabše je, če nas grabi panika. Stres, povezan s strahom, da bomo zboleli, ne pripomore h krepkemu imunskemu sistemu, ki je najboljša podlaga za to, da se izognemo bolezni. Dobro se je tudi zavedeti, da vsak prehlad še ni (nevarna) gripa in da nam ni treba že ob prvem kašlju in slabšem počutju drveti k zdravniku. Kajti tudi v resnici nepotrebno sedenje v čakalnici, polni bolnih ljudi, lahko poveča verjetnost za resnejšo okužbo.

Virusi, ki napadejo naša dihala, se prenašajo med kašljanjem in kihanjem, pa tudi ob glasnem govorjenju, in sicer na razdalji do enega metra. Če torej niste prav blizu potencialnega prenašalca virusov (kužnost je največja tik pred pojavom bolezni in od 3 do 5 dni po njenem pojavu, pri malčkih pa še nekoliko dlje), in še to v zaprtem prostoru, imate pravzaprav relativno malo možnosti, da se okužite. Kar precej pogostejše od neposrednih kapljičnih okužb so namreč posredne okužbe z dotikanjem  okuženih površin. Prenašalec virusa, ki kašlja, kiha in smrka v svoje roke, z dotikanjem površin, kot so kljuke, ograje, zvonci …, nanje prenese svoje okužene izločke. Virus v posušeni sluzi lahko na teh površinah preživi tudi več ur, in če se jih dotikamo, si lahko torej virus z rokami zlahka zanesemo na obraz  in od tam na ustnice, nos, oči. Prvo, osnovno in hkrati najučinkovitejše pravilo glede zašite pred virusi je torej – umivajte si roke! Z milom in vročo vodo, redno in pogosto, vsekakor pa takoj, ko pridete iz trgovine ali drugega podobnega javnega kraja, po vožnji z javnim prevozom, po uporabi toaletnih prostorov, po stiku z bolnikom, po lastnem kihanju in kašljanju, pred pripravo hrane, kadar imamo opraviti s smetmi ... Skratka zares pogosto.