Vrtovi so navadno omejeni, in četudi boste za boljšo samooskrbo še malo odškrnili od zelenice, ne bo nikoli dovolj prostora za vse želje.
Predno razmišljate o širitvi, dragem vlaganju, najemu novega zemljišča ... razmislite o drugih spremembah, s katerimi lahko že v tej sezoni z enake površine dobite bistveno več. Bo obljuba, da lahko pridelate dvakrat več kot ste lani, dovolj mamljiva, da preberete (in preizkusite) naslednje nasvete? Videli boste, da to ni obljuba brez pokritja.
Kaj boste zares uporabili?
Oglejte si stanje v skrinji, shrambi, v zasipnicah. Čemu pridelati radiča za celo ulico, če ta na koncu konča na kompostu? Zakaj bi pridelali toliko krompirja, da ste zdaj pred odločitvijo, ali naj se raje zastrupljate s kalečimi krompirji ali s kemikalijami, s katerimi boste preprečevali kalitev? Koliko vloženih kozarcev ostane neporabljenih? Čemu eksotični recepti, če nihče v hiši ne poseže po marmeladi iz olupkov lubenice ali čatniju iz zelenih paradižnikov? Zakaj se sploh trudimo, da vse to pridelamo, če na koncu pristane na kompostu ali v smetnjaku? Verjemite mi, da se vsaj 20–30 % prihranka pri delu, vlaganju in tudi pri uporabi vrta prihrani s tem, da dobro ocenimo, kaj in koliko tega bomo zares porabili.
Koliko bomo zares pridelali?
Če delate zapiske, lahko tudi sami preverite, koliko z zasejanih površin zares poberete. Če vam polovico sladke koruze pojejo ptiči, to pomeni, da bi ob uporabi mreže lahko pridelali dvakrat več ali da bi za enako količino porabili dvakrat manj prostora. Vam je polovica brokolija prehitro zacvetela? So kolerabice prehitro olesenele in počile? Je vsaka tretja redkvica naredila gomoljček? Korenček je pojedel voluhar? Srna dvakrat popasla blitvo ... Vsak vrt ima svojo davkarijo v ptičih, voluharjih, zajcih, srnah ali samooskrbnih sprehajalcev z vrečkami. Drugi del davka pobere napačna izbira sort ali napačni trenutek setve. Karkoli od tega izboljšate, boste na koncu uživali v boljšem in večjem pridelku.
Pripravljeni na obrambo?
Odvisno od tega, kdo vam dela največ škode, izberite ustrezno zaščito. Ker se nam z voluharjem ni uspelo zmeniti, smo najbolj občutljivo zelenjavo začeli gojiti na visokih gredah, ki ima od spodaj mrežico proti voluharju. Teoretično gledano zdaj zasejem dvakrat manj pastinaka in korenčka, poberem pa veliko več kot prej. Lani, ko smo končno nad borovnice postavili mrežico proti ptičem, je ta »čudežno« obrodila trikrat bolj kot prejšnja leta. (Ptiči pa so prišli na svoj račun na nepokritih grmih.) Torej, namesto da razmišljate samo o tem, kaj bi sejali, si raje vzemite čas in premislite, kako boste izbrano zelenjavo obvarovali v fazah rasti, ko je najbolj na udaru. In bo pridelka takoj veliko več.
Do več pridelka z boljšo izbiro sort
Najzgodnejše sorte niso tudi najbolj donosne. Zato se, posebno če imamo manjše vrtove, bolj splača izbirati sorte po donosu. Korenček flaker denimo naredi korene, ki so trikrat debelejši od nantesa. Bolj pozne sorte visokega graha obrodijo večkrat in je skupni donos graha nekajkrat večji od najbolj zgodnjih ... Zasejemo pa ga na enakem prostoru. Če izberemo rozetaste solate, ki jih le obiramo, bomo na koncu z enega mesta pobrali trikrat več zelenih listov, kot če bi odrezali glavico. Enako velja za paradižnike. Tisti veliki (volovsko srce in podobni) so najbolj občutljivi za mrzle noči in od njih ne moremo pričakovati, da bodo zdržali do jeseni. Če bomo sejali češnjevce ali paradižnike z manjšimi plodovi, imajo ti veliko daljšo sezono dozorevanja in od ene rastline lahko poberemo veliko več, kot smo doslej. V priročniku Sveža zelenjava 365 lahko preberete, katere sorte paradižnika, solate, zelja, korenčka in druge zelenjave je dobro izbirati, če želite razširiti svojo samooskrbo in pridelati več v celem letu.
Do več pridelka z boljšo izbiro časa
Ta pomlad se je zelo zgodaj začela in na številnih legah tla niso zmrznjena, kar omogoča, da bolj trpežne rastline že sejemo. V tleh so lahko že semena peteršilja, korenčka, pastinaka, redkvic, graha, boba … čebulček, česen ... Največji razlog za izgubo pridelka je namreč napačni čas setve za nekatere rastline. Prepozno zasejane listnate rastline ali korenovke nam zato namesto glav in korenov v juniju pohitijo v cvet in po nekajmesečni oskrbi na koncu poberemo bore malo. Če redkvice niso v tleh do začetka marca, bo večina ušla v cvet. Podobno velja za številne vrste solate, rukolo, krebuljico ... Tudi brokoli in cvetača morata priti do zaključne faze vegetacije pred najdaljšimi dnevi, sicer bomo namesto strnjenih glavic dobili hitrocvetoče in razmehčane. Enako velja za gomoljni koromač. Če sadike (posejane januarja) ne pridejo v tla do marca, se bodo koromači začeli raztegovati in delati veliko »perja«, namesto da bi naredili kompaktne gomolje. Narave ne moremo prelisičiti. Tu ne pomaga zalivanje in pospeševanje. Raje pravilno ocenimo časovnico, in če smo zamudili vlak za eno rastlino, posejmo to, kar bo dobro delalo.
Do več pridelka z »ruleto«
Če je vreme vse bolj podobno ruleti, se bomo tudi mi morali pripraviti na sodelovanje v »vrtnem kazinoju«. Kljub gledanju zvezd in planetov, kljub satelitom in vsemu znanju je dejstvo, da naši meteorologi pogosto ne zadenejo niti za dan vnaprej. Opazovanje planetov sicer napoveduje, da bomo imeli mrzel maj in zelo suho drugo polovico poletja. (Zelo neposrečena kombinacija.) Kaj bo zares, bomo videli šele, ko bo. In kako si s tem lahko pomagamo?
Če hočemo nekaj potegniti iz vrtnega kazinoja, potem svoje žetone (sadike in semena) postavimo tako, da pokrijemo več možnosti. V praksi je to videti tako, da pogledamo, katere rastline se imajo rade, in sadimo v skupnostih. Lani na primer smo skupaj na eno gredo dali solato, zeleno, por, baziliko in paradižnike. Na drugi gredi smo preflancali sadike blitve, solate in brokolija, vmes pa posejali še nizki fižol. Če bo mraz, bo slabo za paradižnike (tako je tudi bilo in smo jih morali odstraniti), več prostora in svetlobe pa so takoj zagrabili por, zelena, solata ... Če bi bilo zelo suho in toplo, bi to ustrezalo paradižniku, solate pa bi hirale in bi jih verjetno prej pobrali, zelena pa bi se začela debeliti šele od druge polovice poletja.
Enako je bilo na drugi gredi – brokoliju zvezde niso bile naklonjene, zato je že v zgodnji fazi postal hrana za kure, fižol pa je noro dobro obrodil in smo ga pobirali do jeseni. Blitva je zaradi gneče delala malo bolj počasi, na svoje pa je prišla, ko smo konec septembra porezali sosednje fižole. Takrat se je razrasel na polno. Podobno je na gredi z zeljevkami. Če delamo po principu, da imamo na terenu vedno konja, na katerega lahko stavimo, bo na koncu vedno več pridelka, kot če čakamo, da najprej nekaj propade, potem to gredo na novo zasejemo z nečem drugim.
Pripravimo rezervne igralce
Pravijo, da je športno moštvo uspešno toliko, kolikor je dolga klop za rezervne igralce. Trener, ki si med tekmo lahko privošči več zamenjav, zmaga. Na vrtu to pomeni, da v rastlinjaku, topli gredi ali v kakšnem kotičku vrta nenehno pripravljamo tudi sadike, za katere trenutno ni prostora, vendar bo njihov trenutek napočil, ko kakšna rastlina na vrtu omaga, jo sklati toča ali poje voluhar. Takrat na njeno mesto pride sveža sadika, ki je že na pol poti do pridelka. Na ta način hitro zapolnimo vsa prosta mesta in ob tem zelo skrajšamo čas od setve do žetve. Če se kaj zgodi rastlini proti koncu sezone, pogosto niti nimamo možnosti še enkrat začeti iz semena, ker ne bo časa. Pripravljeni »rezervni igralci« so zato zlata vredni.
Več v reviji Zarja št. 10, 5. 3. 2019.
