In včeraj sem brala o nadvse zadovoljni ženski, ki ji je chatGPT v vlogi svetovalca in prišepetovalca pomagal izbirati novoletna darila. Da je imel nekaj odličnih idej, na katere sama ne bi nikoli pomislila, je rekla. »Globalna raziskava« je pokazala, da 95 odstotkov ljudi meni, da jim umetna inteligenca lahko izvrstno pomaga pri izbiri daril. Obstajajo celo spletne platforme, namenjene pomoči pri izbiri daril, še povezavo do spletne trgovine priložijo. Zakaj mi tega niste povedali, ko sem se enkrat novembra ovedela neizogibnega približevanja darilne sezone, kot vsako leto butala z glavo ob zid in ječala, kaj naj jim ku-u-u-u-pim?!!!
Ampak.
Navdušenje nad umetno inteligenco in digitalizacijo poneha tisti hip, ko ju začnejo vsiljevati ljudem, ki bi raje živeli analogno. Do tega imajo vso pravico, vendar se njihov analogni svet zmanjšuje, košček za koščkom jim ga malo tu, malo tam odgrizne digitalizacija. Pred kratkim sem se pogovarjala s človekom, ki jo absolutno odklanja. Ne ker bi se je bal ali ker si ne bi mogel privoščiti elektronskih naprav, preprosto noče jih. Nima pametnega telefona, nima elektronske pošte, vozi stare avte, ki nimajo vgrajenih zaslonov na dotik. In je kljub temu uspešen poslovnež. Da se, pravi vedro, ampak med vrsticami je moč zaznati, da za svoj obstanek v analognem svetu bije neprestane bitke. Starega telefona ne bo več mogel uporabljati, ko bodo konec leta ugasnili analogni sistem. Za svoje stare avte vedno teže dobi rezervne dele. Da je lahko avtoriziral članek, je moral vplesti (vsaj) dva človeka, ki imata elektronsko pošto. Zdaj si pa predstavljajte človeka, verjetno starejšega, ki ga nova tehnologija plaši, ker je nikoli ni uporabljal, ki okrog sebe nima računalniško pismenih ljudi, ki je prereven, da bi si kupoval elektroniko, pa mu zapirajo bančne podružnice, odstranjujejo bankomate, digitalizirajo poštne storitve, otežujejo pot do popustov v trgovinah … Se spomnite, skoraj natanko pred letom dni, z letošnjim januarjem, je več trgovskih verig prisililo svoje stranke, da so si na telefone naložile njihove aplikacije. Saj te brez njih tudi spustijo v svoje trgovine (za zdaj še), ti pa nudijo manj popustov in ugodnosti kot svojim bolj digitaliziranim strankam. Kupci v mestih lahko rečejo, bomo pa drugje kupovali, tisti brez avtomobila v manjših in odročnejših krajih pa ne morejo.
Zdaj se država pripravlja, da bo odščipnila nov košček analognosti: pripravila je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osebni izkaznici. Tole je ena od novosti: prošnji za novo osebno izkaznico ali potni list ne boste smeli več priložiti fotografije na papirju: »Predlog zakona vsebuje tudi ukrepe, ki preprečujejo predložitev lažne fotografije ob vložitvi vloge s tem, ko se določa obvezna predložitev digitalne fotografije, posnete preko že obstoječega sistema e-fotograf. Navedeno omogoča sledljivost izvora fotografije in skrajšuje postopek izdaje, saj skeniranje in preverjanje kakovosti fotografije opravi sistem.« Predvidene so izjeme, a fotografija na papirju bo postala bolj ali manj eksotika, dovoljeno jo bo priložiti le še v primeru izjemnih okoliščin (bolezni ali invalidnosti, ko bo vloga sprejeta izven uradnih prostorov) ali pri oddaji vloge za dokument v tujini. Veljavne bodo le fotografije, ki jih bo posnel fotograf z aplikacijo e-fotograf. Ministrstvo bo vzpostavilo register fotografov in evidenco eFotograf, oboje bo državljanom dostopno … na spletu, kje pa? In jih tako po novih pravilih niti v tri krasne ne moreš več poslati z analogno frazo, pejte se slikat!
Uvodnik je objavljen v reviji Jana, št. 51, 17. december 2024.
