"Spoštovani, morda se vam bo vprašanje zdelo hecno, me pa res zanima vaše mnenje, zelo verjetno tudi veste, ali o tem obstajajo kakšne konkretne raziskave. Skrbi me namreč, kako je s sevanjem na rentgenu. Sin je bil nedavno spet na urgenci zaradi poškodbe noge (športnik pač) in seveda so ga slikali. Star je 15 let in tako čez palec sem seštela, da je bil doslej na rentgenu vsaj 12-krat, samo letos trikrat. Vedno zaradi zlomov ali zvinov ali izpahov rok, nog, prstov na rokah ... Se sevanje v organizmu »nalaga«? Ima lahko zaradi tega kdaj kakšne posledice, in če, kakšne? Gre le za mladega človeka, ki je bil prvič na rentgenu že pri kakih štirih letih. Pa sploh nismo paničarji in ne letimo na urgenco vsakič, ko pride s treninga domov otečen, včasih je pa vse skupaj videti res grdo in si ne upamo tvegati – enkrat smo bili tako »pametni« in se je izkazalo, da je tri dni hodil okrog z zlomljeno rokico. Zahvaljujem se vam za odgovor."
- Neža
Spoštovana gospa Neža!
Najbrž tudi sami veste, da ni neumnih vprašanj, tudi hecnih ne, lahko pa so takšni odgovori ... Povsem razumljivo je, da imate kot skrbna mama pomisleke glede po Vašem mnenju prepogostega rentgenskega slikanja ob številnih poškodbah, ki lahko nastanejo pri otrocih, pa naj se ukvarjajo s skupinskimi ali z individualnimi športi; sprašujete konkretno za svojega mladoletnega sina.
Povedati Vam moram, da smo radioaktivnemu ali ionizirajočemu sevanju izpostavljeni že v naravnem okolju. Ocenjujejo, da letno prejmemo odmerek v višini okrog 2,6 mSv. Sv je kratica za sievert ali sivert in je enota za merjenje ionizirajočega sevanja. Uporablja se za oceno tveganja pri izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju na zdravje ljudi. Enota je dobila ime po švedskem znanstveniku Rolfu Maximilianu Sievertu, fiziku, ki je preučeval biološke učinke ionizirajočega sevanja; mSv pomeni milisivert, torej tisočinko siverta. Za primerjavo: pri tistih, ki so zaradi svojega dela bolj izpostavljeni ionizirajočemu sevanju, je letna omejitev približno 20 mSv. Izračunali so, da je pri prejetem odmerku 1 Sv verjetnost, da pride do malignega obolenja, 5,5-odstotna. Iz zapisanega lahko sklepate, da se prejeti odmerki v resnici seštevajo, »nalagajo«, in da je radioaktivno sevanje rakotvorno, kar je že dolgo znano.
V medicini se za preiskave uporabljajo nizki odmerki, tako da so celo v primerjavi z naravnim okoljem zanemarljivi. Pri slikanju skeleta v dveh projekcijah je odmerek sevanja le okrog 0,06 mSv; nekoliko sicer variira glede na del slikanega skeleta: za aksialni skelet, to je za hrbtenico, so odmerki nekaj višji, a – kolikor mi je znano – še vedno v območju stotink mSv. Je pa poznana povezava med različnimi tipi CT-preiskav (preiskav z računalniško tomografijo, kjer so odmerki znatno višji – tudi po 10 mSv za vsako fazo) in tveganjem za raka.
Pri otrocih smo previdni. Pri otrocih, tudi pri mladoletnikih, smo zato še posebej previdni: razvijajoči se mladi organizem je občutljivejši, zato skušamo tovrstne preiskave čim bolj omejiti.
Še to: v radiologiji se za slikovno diagnostiko uporablja tudi magnetna resonanca (MR), kjer pa ni žarkov X oziroma ionizirajočega sevanja, ampak gre za neinvazivno, zdravju neškodljivo tehniko, ki s pomočjo magnetnega polja, radijskih valov in računalniške tehnologije slikovno prikaže stanje mehkih tkiv v telesu.
Naj povzamem: ionizirajočemu ali radioaktivnemu sevanju se ni mogoče izogniti, saj obstaja tudi v naravnem okolju; medicina v glavnem uporablja odmerke, ki so v primerjavi z naravnim sevanjem zanemarljivi (z izjemo CT-pregleda), je pa kljub temu potrebna preudarna uporaba tovrstnih preiskav, saj se odmerki kopičijo, tako da ni mogoče povsem izključiti škodljivega učinka na organizem. Vendar pa ne pozabimo, da je bilo odkritje rentgenskih žarkov za medicino revolucionarno, saj je omogočilo dotlej nepredstavljiv vpogled v notranjost telesa.
Upam, da sem zadovoljivo odgovorila na Vaše vprašanje, predvsem pa upam, da zapisano ne bo nikogar odvrnilo od športne dejavnosti – ne naključnega bralca ne Vašega mladoletnika, niti Vas ali Vaše družine. Za zgled nam je lahko naša vrhunska športnica Tina Maze, ki ji je uspelo kariero zaključiti brez omembe vrednih poškodb: za to je gotovo potrebno nekaj sreče, a tudi preudarnosti in zdrave presoje. Se je pa treba zavedati, da prav šport in vsakršna vadba krepita mišično moč, povečujeta prožnost, telesno spretnost in okretnost, vse to pa varuje pred padci in poškodbami. Skratka: ne gre, da bi se človek zavijal v vato; za polno življenje sta potrebna akcija in pogum. Pa primeren odmerek preudarnosti in trezne presoje. In seveda ljubezen – v najžlahtnejšem pomenu te besede.
Ostanite taki, kot ste: skrbni, ljubeči – in modri.
Prijazen pozdrav!
mag. Alenka Höfferle Felc, dr. med., spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine
Odgovarjajo in svetujejo:
Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine
Prim. Jasna Čuk Rupnik, specialistka pediatrije
Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije
Alenka Höfferle Felc, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine
Prim. Mojca Kos Golja, specialistka interne medicine in revmatologije
Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije
Metka Marković Lesjak, specialistka splošne medicine
Tatjana Zorko, specialistka kardiologije in psihoterapevtka
Olga Točkova, dr. med., specialistka dermatovenerologije
Irena Tonin, dr. med, specialistka ginekologije in porodništva
Objavljeno v reviji Jana, št. 51, 17. december 2024.
