Vse je potekalo v slogu – del varde v črnih hlačah, puloverjih in kapah se je postrojil pred sodiščem in salutiral nekakšnemu podšefu varde, ki je sestopil iz limuzine, kakršne običajno uporabljajo za poročne obrede. Šiško je ob aplavzih svojih privržencev v sodni dvorani, ki pa jih sodnica ni dolgo prenašala, nekaj ur pleteničil o tem, kako smo bili Slovenci ogoljufani za svojo samostojnost in kako je on, Šiško, užaljen, ker mu tožilstvo očita rušenje ustavne ureditve, on pa je prepričan, da je oblast od ljudstva, ki ga je treba zaščititi. Od ganjenosti nad lastnim modrovanjem je celo zahlipal. Javnost da je že večkrat razburil, ampak ni mislil resno, to so bile le provokacije, da bi prišel v medije in opozoril, kako je naša samostojnost slabo zaščitena. Tako hudo pa spet ni, ker ga sicer ne bi odkrili, kako trenira svoje somišljenike na neki gmajni, a ne? Ti so se potem pred sodno dvorano izgovarjali, da saj vendar niso imeli pravega, ampak plastično orožje. Dajte no, šlo je za družbeni eksperiment, »bogi« Šiško pa bo nadrajsal. Medtem ko je Šiško predaval zgodovino, kot jo pač sam razume, je njegova odvetnica Lucija Šikoveč Ušaj, znana komentatorka z Nove TV, tvitala in morda tudi malce zehala. Je pa prepričana, da je Šiško pravi demokrat.
S pobalinskimi poskusi pritegovanja pozornosti imamo zadnje čase srečo, enega je prispeval poslanec, sicer doktor znanosti, z znamenito krajo sendviča, kar pa ni znal uspešno obrazložiti kot družbeni eksperiment, čeprav je potem sendvič plačal in za povrh radodarno obdaril gospo, ki je žicala denar. Ampak precej omejeno ljudstvo s predsednikom vlade vred eksperimenta ni razumelo, češ da je tatvina pač kraja in basta. Če ga je že sunil, naj bi bil vsaj tiho in hvalil boga, da ga ni nihče videl.
Smo pa prejšnji teden dobili čisto pravo znanstveno analizo, na inštitutu Jožef Stefan so namreč strokovno preučili (ob empiričnih eksperimentih) trpežnost vojaških čevljev. Ugotovili so, da so povsem O. K., ljudstvo pa je takoj zagnalo vik in krik – zakaj pa so se potem na Natovi vaji čevlji odlepili in so morali vojaki iz drugih držav »našim«posojati lepilo? Niti tega niso imeli s seboj, čeprav so se že prej pritoževali nad razpadlimi čevlji. Odgovor? No, čevlji so v redu, tiste, ki niso, takšni se zmeraj najdejo, pa naj pošljejo v reklamacijo. A ne? Malce nerodno je, če so čevlji in prezeble noge na Norveškem, Alpina pa je, kot je znano, v Žireh.
Ponošeni čevlji so postali nekakšen simbol naše vojske, kjer je, kot je znano, več (dobro usposobljenih) oficirjev kot (slabo obutih) vojakov. Nobeni v srce segajoči plakati in televizijske reklame o zvestobi domovini jih ne prepričajo, ko slišijo, kakšno plačo ponuja država in da jih bodo pri 45 letih zabrisali ven, ker bodo prestari. Nekateri športniki še pri teh letih tekmujejo ali trenirajo druge, vojaki pa so kar za v staro šaro. No, se bomo vsaj izognili usodi Venezuele, kjer je tiran Maduro podkupil vojsko s številnimi bonitetami, da ga brani pred pobesnelim ljudstvom. Če bo pri nas prišlo do poskusa državnega udara, bo vojska zagotovo na strani ljudstva. Me pa malce skrbi, kje bo takrat Šiško …
Več v reviji Zarja št. 11, 12. 3. 2019.
