Med drugim je pri Ekologih brez meja vpeljala program Zero Waste za slovenske občine in prvi hotel zero waste pri nas. Skupaj z ekipo strokovnjakov Eko kroga je podprla prebivalce v okolici cementarne Salonit Anhovo, nenehno opozarja na neučinkovitost okoljskega nadzora, od začetka pa do konca je bila del ekipe lanskega referenduma za vodo. Od lanske jeseni pa vodi Eko krogovo kampanjo, katere cilj je vzpostavitev kavcijskega sistema za embalažo pijač v Sloveniji.
»Ne morem si predstavljati, da bi Zemlja postala eno veliko smetišče, da bi izginila pestrost kultur ter da bi na modrem planetu uspevale samo še rastline in živali, ki služijo človeku. Človek bi moral biti skrbnik življenja na planetu, ne njegov gospodar!« je prepričana.
Borka za planet
Za naš planet se aktivno bori že več kot dvajset let, za kar je pravzaprav zaslužno naključje. Pod roke ji je namreč prišla študija Greenpeacea o vplivu sežiganja odpadkov na zdravje ljudi, obenem pa je odkrila, da so takrat že potekali načrti za sežigalnico v Kidričevem. Kot prostovoljka se je povezala z lokalnimi prebivalci in organizacijami, ki so v Kidričevem protestirali. Načrte za sežigalnico so takrat opustili.
»Se pa zdaj v Sloveniji znova razmišlja o štirih, tudi v Ljubljani. Odpadki so odraz vsega, kar je danes narobe s človeštvom: čezmerno porabljamo vire, ne oziraje se na zdravje ljudi, človekove pravice, vpliv na vode, zrak in biotsko pestrost. Tako pridobljene materiale pa sežigamo in odlagamo, namesto da bi jih znova uporabili. Pošiljamo plovila globoko v vesolje, a ne zmoremo reciklirati pametnih telefonov. S spreminjanjem odnosa ljudi do odpadkov se zato spreminja tudi odnos ljudi do narave in sočloveka. Ko se poglabljam v vzroke in posledice okoljskih izzivov, me včasih res preplavi misel, da gre za tako zasidrane vzorce razmišljanja in delovanja, da je proti njim nemogoče pluti. Ko na svoje oči vidiš in poslušaš zgodbe ljudi, kaj tak odnos do okolja in narave povzroči v njihovem življenju, ko vzame vse možnosti preživetja njim in njihovim otrokom, začneš drugače gledati na svet.«
Zero Waste
Zato se je še odločneje zakopala v delo. Pri Ekologih brez meja je vzpostavila program Zero Waste (s katerim se je začela ukvarjati še pri Umanoteri), ki si prizadeva zmanjšati količino potrošnje, s tem tudi odpadkov, spodbuja ponovno uporabo in zapira snovne kroge – kar pomeni, da po koncu uporabe nekega izdelka materiale vrnemo v gospodarstvo.
»Povezala sem se z evropsko mrežo, s katero smo aktivno sodelovali. Razvili smo pravila za občine zero waste in prvi hotel zero waste pri nas, kjer zelo pazijo, kakšne vrste in koliko odpadkov ustvarijo, sodelujejo z lokalnimi dobavitelji, ponovno uporabljajo izdelke ...« Društvo Ekologi brez meja program Zero Waste zdaj uspešno nadgrajuje in razvija.
Eko krog
Prvi koraki njenega povezovanja z Eko krogom so se začeli, ko je pisala nominacijo Uroša Macerla za Goldmanovo nagrado – sklad, ki vsako leto podeli nagrado in priznanje šestim ljudem z vsakega kontinenta in otoških držav za največji okoljevarstveni dosežek. Zbiranje podatkov je bilo dolgotrajno, trajalo je kar dve leti in v tem času je dobro spoznala sodelavce Eko kroga, pa tudi njihovo filozofijo, ki je kmalu postala njena, namreč, če kažeš na problem, moraš ponuditi tudi rešitev.
Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 4, 24. 01. 2023.
