Med pogovorom sta se ves čas nasmihala, zbadala in šalila – očitno jima niti po dveh desetletjih ni dolgčas. Avtorica izjemno priljubljene kriminalne trilogije, ki zdaj piše zahteven zgodovinski roman, in njen mož, ki je prav tako plodovit pisec – zdaj končuje biografijo Petra Lovšina, sicer pa izvrsten kuhar, skupaj pa sta se podpisala tudi pod več televizijskih serij, se imata skupaj tako dobro, da uživata tudi, kadar se njune poti prepletejo poslovno.
Za valentinovo sta praznovala 20. obletnico zveze. Je hitro minilo?
Irena: Ko dojamem, da sva že tako dolgo skupaj, se nenadoma zavem, da je to skoraj polovica mojega življenja in kar ne morem verjeti … Zadnjih deset let je minilo dobesedno v hipu.
Se še spomnita, kdaj sta se prvič videla?
Irena:Spoznala sva se na založbi, obema je tisto leto izšel roman in smo imeli veliko turnej po Evropi. V vse te države sva z drugimi avtorji potovala skupaj. Tako smo se veliko družili in spomnim se, da sva se zelo dobro razumela; bilo je, kot da se poznava že dolgo.
Dušan:Takoj sem opazil, da je na Beletrino prišla nova avtorica, ki je nekaj čisto posebnega. Predvsem je bila lepa.
Dušan, vi ste šli potem na Irenino predstavitev knjige v Celje. Menda ste komaj prepričali prijatelja, da je šel z vami. Ste takrat že vedeli, da je Irena za vas zelo pomembna?
Dušan:V Celje prihajam večkrat, ker sem se tam rodil in je tam večina mojih prijateljev, takrat pa sem šel iz Ljubljane samo zato, ker sem vedel, da ima Irena tam nastop. In kje drugje kot na domačem terenu je lahko človek najbolj prepričan vase. (nasmešek)
Prvih pet let zveze sta bila sama, nista se še poročila. Najbrž sta se več zabavala kot pozneje, ko sta postala starša?
Irena: Takrat sva res veliko hodila po koncertih, veliko potovala, po drugi strani pa so bila vrata najinega doma vedno odprta za prijatelje, skoraj vsak teden so se pri naju zbirali igralci, režiserji, literati, slikarji … Toliko zgodb je vezanih na to obdobje, res veliko. Ko so v Ljubljano prišli različni umetniki iz drugih držav, se je po navadi vedno končalo pri naju ... Ja, bilo je zabavno (nasmešek, se obrne k Dušanu). Se spomniš Milorada Pavića (pokojni srbski pesnik, pisatelj in literarni zgodovinar, op. a.)?
Dušan: (se nasmehne): Ojoj …
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 7, 18. februar 2025.
