Zaljubljena je v svoj rojstni kraj in kot večina Radovljičanov tudi ona prepričana, da živi v najlepšem mestu v Sloveniji. Še preden se je odpravila v svet, kot srednješolka do Kranja in pozneje naprej v Ljubljano na študij biologije, je bila občutljivo dekletce, ki se je rado zapiralo v svoj sanjski svet. »Veliko sem brala. Rada sem risala, čeprav nimam talenta, in zraven sanjarila, da bi postala slikarka. Še danes se mi zdi, da se je izražati skozi slikanje nekaj čudovitega.«
V novinarstvu se je znašla po naključju. Kako tudi ne, ko pa je taka vandrovka po poklicih – samo poglejte tole njeno pot: dve leti je na osnovni šoli poučevala biologijo, kemijo in gospodinjstvo, leto dni je bila zaposlena na Gorenjski banki, nekaj let se je ukvarjala z namiznim založništvom, postavljala knjige za založbi Krt in Krtino, sedem let vodila računalniške tečaje za podjetje, ki je računalniško opismenjevalo zaposlene v državni upravi in v večini ministrstev. Po ločitvi, leta 2000, pa si je rekla: Čas je za novo življenje!
Multipraktik. Prekinila je pogodbo ter obsedela doma z željo, da se ji odpre nova pot. »Tri mesece pozneje sem na sprehodu srečala dobro znanko, tedanjo namestnico urednice časopisa Nedelo, Tadejo Zupan. Omenila je, da pripravljajo novo rubriko Pred akcijo in da ima občutek, da bi bila jaz več kot primerna. Prepričevala sem jo, da se je verjetno zmotila, saj še nikoli nisem naredila nobenega intervjuja, a je bila vztrajna in začeli sva redno sodelovati. Jeseni sem se pridružila še ekipi založbe Pasadena, ki je ob 200. obletnici rojstva Franceta Prešerna pripravila spletno stran. Tekstovni del je prevzel Boštjan Lajovic, takratni voditelj informativne oddaje na POP TV. Na njegovo priporočilo sem januarja 2001 začela delati v uredništvu spletnega časopisa 24ur, kjer sem nato na noge postavila prvo spletno svetovalnico Popovi zdravniki in nato nekaj let delala tudi kot novinarka oddaje Preverjeno.«
Ko je televiziji pomahala v slovo, je pisala za Dnevnikov Objektiv, Deželne novice, revije Obrazi, Sonček, Viva, Lepa & zdrava, Bodi eko, Pil plus, Moj planet, se nato na povabilo takratnega generalnega direktorja Marijana Jurenca vrnila na POP TV, kjer je zagnala spletne portale Vizita, Biba leze in Zadovoljna. Pa še je ustvarjala: dokumentarni film o začetkih in pomenu varnih hiš pri nas ter idejno zasnovo za spletni portal Dom in vrt. In je nastopilo leto 2011, ko je prvi članek objavila tudi v reviji Jana ter se ji čez dve leti povsem posvetila. »Od takrat ji ostajam zvesta, kljub novim lastnikom in imenom.«
Vrača voljo do življenja. Za Zarjo Jano piše o temah in ljudeh, ki jo zares zanimajo, pri čemer si je postavila cilj: bralec naj dobi pozitivno sporočilo. »Trdno namreč verjamem, da se svet in miselnost ljudi lahko spremeni samo s pozitivnimi novicami. Te nas navdihujejo in nam vračajo voljo do življenja, v nasprotju z negativnimi novicami, ki v ljudeh vzbujajo samo strah. Za strah pa vemo, da ljudi zablokira.«
Rada je članica uredništva Jane in Zarje Jane in pravi, da je to nekaj najboljšega, kar se ji je zgodilo. »Imam dobre odnose z vsemi člani uredništva, kar je v današnjih časih bolj izjema kot pravilo. Še posebno rada hodim na teren z našo fotografinjo Matejo Jordović Potočnik, s katero sva postali tudi dobri prijateljici in zaupnici. Na Zarji Jani sem prvič doživela, da je urednica pohvalila moje delo, medtem ko v 13 letih dela na POP TV tega nisem doživela nikoli. Všeč mi je, da je pozorna bralka. Jaz to potrebujem. Tudi naša, na žalost, samo občasna druženja so super.«
Čokoladna strast. Takrat pojemo tudi kaj sladkega, spomnim se njene čokoladne torte, ko nas je gostila pod svojo streho. Sladkarije so njena največja razvada in brez njih ne bi zmogla niti na samotnem otoku – tako kot prava strastna bralka tudi ne brez knjig. Če ne bi bila novinarka, bi imela čokoladnico. »Takšno, kot jo je imela Juliette Binoche v filmu Čokolada. S čokoladnimi slaščicami bi razveseljevala ljudi in jim pomagala, da si izpolnijo svoje skrite želje.«
Zadnjih dvanajst let ji življenje še posebej zaljša soprog Dare in iskreno prizna, da si nikoli ni predstavljala, da je sobivati z nekom lahko tako lepo in nenaporno. »On mi je pokazal, kako ljubiti naravo, kako jo opazovati. Odkril mi je veliko neznanih kotičkov, ki jih pozna le malo ljudi. Je tudi moj zaupnik in najboljši prijatelj.«
O najboljših ljudeh in rečeh
Najboljše, kar se mi je do zdaj zgodilo v življenju: rojstvo obeh hčera, drugi zakon, štiri prijateljice: Jana, dve Mateji in Polona, in leta 2008 izid mojega prvega romana V (v)etru.
V mojem hladilniku ne sme manjkati: vsaj ena steklenica penine in kos dobrega sira.
Najboljši nasvet mojih bližnjih: Več nasvetov je, ki jih poskušam ponotranjiti. Ko sem se o življenjskih nasvetih pogovarjala z očetom in njegovo ženo Polono, je ta izstrelila: Živi in pusti živeti, oče pa je dodal, da naj se potrudim in neham po sebi svaljkati slabe misli. Prijateljica Jana, ki me pozna najbolje, me spodbuja, naj se naučim postavljati meje in reči NE! Moj Dare pa me, ko mi je še posebno hudo, potolaži z nasvetom mame Mišonke (Josip Ribičič – Miškolin): »Saj bo bolje. Se bo že kaj takega zgodilo, da bo bolje!«
Obrazi Zarje Jane
Dolgo se že beremo, poznate naša imena in teme, ki so nam blizu, ne poznate pa naših obrazov, še manj veste o ljudeh, ki delujejo v ozadju, a so kljub temu nepogrešljiv del revije. Zato v letu, ko Jana/Zarja/Zarja Jana praznuje petdesetletnico, predstavljamo naše sodelavce.
Zarja Jana, št. 19, 11. 5. 2021
