Serija Ja, Chef! že dolgo navdušuje ljubitelje sproščene zabave. Med najbolj briljantnimi igralci sta Jurij Zrnec in bosanska igralka Faketa Salihbegović, ki je znala kljub temu, da pozna le nekaj slovenskih besed, mojstrsko odigrati svojo vlogo. In medtem ko je v nanizanki skromna, a zelo pomembna čistilka, je v resničnem življenju izjemna igralka, ki je ovacije doživela po svetovnih filmskih festivalih, kot je denimo Berlinale, in na Sarajevo film festivalu. V kratkem odhaja na snemanje na Florido, kmalu pa jo bomo lahko spet gledali v naših projektih, saj jo režiserji obožujejo. Srčna, topla in izjemna Faketa se je med snemanjem v Sloveniji spoprijateljila z vso ekipo, zadnja tri leta pa še posebej rada hodi v Ivančno Gorico, kjer živi njena hči, ki ji je pred slabim letom dala največjo nagrado – prikupno vnukinjo.
»Rada imam Slovenijo in Ljubljano, nikoli mi ni bilo težko prihajati na snemanja. Dve leti in pol, ki sem ju preživela v Ljubljani, sta bili res prekrasni. Z vsemi smo postali ena velika družina. Pa ne samo z igralci, spoprijateljili smo se tudi z drugimi člani ekipe, od maskerjev, režiserja, rekviziterja, garderoberke … Kolegi so mi bili dragoceni vodiči: vsak mi je dal nekaj lepega, pa tudi obilico nasvetov, kaj vse si v Ljubljani in Sloveniji velja ogledati. V vaši prestolnici sem odkrila veliko krasnih kotičkov, mesto je zeleno in podobno moji domači Zenici, ima vse in predvsem ni preveliko, zaradi česar je nadvse udobno za življenje. Kadar sem utegnila, sem šla malo naokoli, celo na filmski festival v Portorož. Edino obisk Maribora imam še v dobrem. Do štajerske prestolnice (še) preprosto nisem utegnila priti,« pove Faketa in doda, da se je nedavno srečala s slovensko ekipo na Sarajevo film festivalu in so si padli v objem.
Slovenščina je trd oreh
»Sebastian Cavazza je bil član žirije in sva kljub natrpanemu urniku našla čas za klepet. Prav lepo je, ko se spet najdemo, saj je med nastajanjem nanizanke med nami vladala res lepa energija. »Bili smo kot mušketirji – vsi za enega, eden za vse. Snemanje nam je vsem ostalo v zelo lepem spominu. Skupaj smo gradili like in vanje dali svoje srce, zato ni čudno, da je nanizanka všeč gledalcem, in čestitam kolegom, ki so dobili nagrade za najboljšo serijo, igralce, režiserja,« pravi Faketa, ki je vlogo v Ja, Chef! dobila preko agentke in avdicije. Povedala ji je za možnost snemanja v Sloveniji. Poslala ji je besedilo in jo prosila, naj posname vlogo. Kljub veliki gneči, snemala je še film in delala v gledališču, je to storila in agentka je poslala posnetek. Nato eno leto zaradi korone ni bilo nič, no, pravzaprav je mislila, da iz tega sploh ne bo nič. Nekega dne pa ji je zazvonil telefon in so jo obvestili, da je prišla med prve tri. Kasneje pa še eden, da je izbrana. Bila je presrečna.
Z (ne)znanjem jezika se ni dosti obremenjevala. Zavedala se je namreč, da je slovenščina za tujce precej trd oreh. Veliko Slovencev je odrastlo v nekdanji skupni državi, pa so se z njo avtomatično pogovarjali (srbo)hrvaško. Seveda se je trudila pazljivo slediti pogovorom kolegov in ekipe. »Veliko sem razumela, sploh če so govorili počasi. Pred kamero pa sem itak igrala osebo, ki se nikoli ni naučila slovenščine, vendar sem situacije komentirala na svoj način in mi neznanja slovenščine ni nihče zameril,« iskreno pove Faketa, ki je spretna tudi v kuhinji in je soigralce dostikrat pocrkljala z bosanskimi kulinaričnimi dobrotami. Tudi zato se je zelo dobro ujela z Jurijem Zrnecem, pa režiserjem Markom Naberšnikom, ki jo je nedavno spet povabil v Slovenijo, tokrat pod okriljem AGRFT, kjer je profesor in so študentje nekaj snemali. Vsakič, ko je šla v Slovenijo, je rekla, da prihaja domov, saj je z njo vedno potoval tudi njen mož Mugdim, tudi igralec, ki je bil šofer, spremljevalec, dežurni za dobro voljo. Zakonca sta namreč zelo družabna in sta se hitro povezala z ljudmi. »V Sloveniji sva našla mir, veliko dobrih prijateljev in sijajnih kolegov. Kakšno bogastvo je to!« pravi Faketa, ki je preživela zelo delovno poletje. Veliko je snemala, komaj čaka dve nanizanki (eno so pokazali na festivalu v Sarajevu, zdaj pa naj bi kmalu prišla do gledalcev), v začetku naslednjega leta pa bo šla snemat na Florido. O svojem poklicu govori z navdušenjem in tudi po desetletjih dela z velikim veseljem.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 45, 5. november 2024.
