Iz Trzina, kjer živi z družino, jo nabiralska pot pogosto zanese na Dobeno in Rašico. Da hitreje pride na rastišča divjih rastlin, pogosto teče. Ljubezen do teka jo spremlja že od časa študija. Pohvali se lahko, da je pred leti prestala eno najtežjih športnih preizkušenj pri nas – triatlon jeklenih.
Katja je vztrajna in radovedna ter si upa poslušati svoje srce. Čeprav je bila trdno odločena, da bo študirala medicino, jo je nekaj, še sama ne ve, kaj, odpeljalo na biotehniško fakulteto, smer biologija. Tam se je na terenskih vajah dodobra seznanila z našim rastlinskim svetom. Divje rastline so jo tako prevzele, da jih je začela preučevati, najprej zase, od leta 2015 pa so postale njena služba. Ljudje so z navdušenjem sprejeli njene cvetlične prigrizke Rožma, divje rastline je ponudila tudi znanim slovenskim kuharjem. Kuharje je tako zasvojila z »divjimi okusi«, da so jo izbrali za mentorico. Njen prispevek h kuharskim kreacijam Janeza Bratovža je v knjigi JB restavracija predstavil tudi avtor Noah Charney. Z Binetom Volčičem pa sta uporabo divjih rastlin v kulinariki predstavila v Netflixovi seriji Restaurants on the edge.
Pot se je začela leta 2015 s cvetličnimi prigrizki ...
S poslovno idejo cvetličnih prigrizkov Rožma sem takrat zmagala na poslovni akademiji z družbenim učinkom. Prepoznali so nas kot podjetje s pozitivnim vplivom na okolje, naše izdelke pa kot visoko dodano vrednost za prebivalce Slovenije. Ljudem smo ponudili štiri vrste slanih zeliščnih piškotov: s cvetovi zlate rozge, z dobro mislijo, meliso in rožmarinom.
Istega leta ste začeli sodelovati z eno od restavracij in leto pozneje z Binetom Volčičem.
Prve divje rastline sem ponudila Luku in Urški iz okrepčevalnice Luda v Ljubljani, ki je bila sprva zasnovana le kot triletni projekt. Nato pa so jo v New York Timesu priporočili kot restavracijo z odlično hrano in divjimi rastlinami na vsakem krožniku. Z Binetom sva začela sodelovati, ko je odprl restavracijo Monstera. Potem so me začeli klicati še drugi kuharji. Povezala sem se s Petrom Zajcem, kolegom nabiralcem. Peter, ki je permakulturnik in biodinamik ter poznavalec zdravilnih in samoniklih užitnih rastlin, je prevzel večji del sodelovanja z restavracijami, sama se posvečam bolj vodenju delavnic.
Lani decembra ste izdali knjigo Narava vedno zmaga o divjih rastlinah in jedilnem cvetju z recepti.
Knjigo sem napisala zato, ker bi ljudi rada spodbudila, da bi postali nabiralci divjih rastlin ter si iz njih znali pripraviti zdrave in okusne jedi. Ljudje zmotno mislijo, da so divje rastline pregrenke in zato neokusne. Res imajo veliko grenčin, vendar jih, ob pravi kombinaciji sestavin, znamo omiliti. V knjigi sem opisala 40 divjih in cvetočih rastlin ter več kot 70 receptov. Veliko jih je tradicionalnih, zanje potrebujete le lokalne sestavine. Nekaj receptov pa so prispevali tudi naši znani kuharji. Bralci dobijo tudi vpogled v življenje nabiralca, človeka, ki živi z naravo in iz nje jemlje dobrine za vsakdanje življenje. Na trajnostni način, s spoštovanjem do slovenske zemlje.
Kaj ste včeraj skuhali za kosilo?
Za predjed sem naredila rdeče zelje, narezano na rezine, s čemaževo pomako. Za glavno jed pa ajdovo kašo z divjimi rastlinami, zraven pa solato iz vrtnega plevela.
Vse to ste že nabrali v naravi?
V tem času lahko v naravi naberemo že vsaj deset vrst svežih rastlin.
Že od nekdaj radi kuhate?
Nisem ravno rojena kuharica. Veselje do kuhanja sem pravzaprav dobila šele, ko sem začela kuhati z divjimi rastlinami. Z njimi je namreč zelo lahko kuhati, saj dajo veliko okusa. Veliko pa so me naučili tudi kuharji, s katerimi sodelujem.
V goveji juhi prisegate na regačico?
To je lep primer, kako lahko divjo rastlino, regačica je najpogostejši plevel na vrtu in ima okus med zeleno in peteršiljem, uporabimo v tradicionalni jedi. Je pa veliko bolj hranilna in intenzivnejšega okusa.
Več v reviji Zarja Jana, št. 8, 23.2. 2021
