1. postaja: Schaffhausen v Švici
Kot v toliko slovenskih družinah se je v nekem trenutku tudi pri Zalini zataknilo in starša sta se odločila, da gresta naprej vsak po svoji poti. Očeta je poslovna pot odnesla v Švico, mami je ostala v Sloveniji, priložnost, da bi se šolala v Švici, pa sta Zala in njen brat Miha z veseljem zagrabila, saj nobenemu od njiju naš šolski sistem v tem najobčutljivejšem obdobju ni kaj dosti stopil naproti. Mednarodna šola v Schaffhausnu je zapolnila marsikatere vrzeli, v Zali pa prebudila vero, da je v njej veliko talentov. Začela jih je razvijati. Že jezik je bil izziv, saj se je znašla v večjezičnem okolju: pouk je potekal v angleščini, medtem ko sta na šolskih hodnikih odmevali tako nemščina kot retoromanščina. Med Američani, Kitajci, Japonci, Turki ..., pač sošolci z vsega sveta, pa se je kljub različnim jezikom, ki so jih govorili, počutila slišano. Enako. Vsi so bili od nekod. Mednarodno maturo IB je opravila ob sprotnem delu z nič kaj preveč naprezanja in se vpisala na eno najstarejših univerz v Baslu. Program, ki ga je izbrala, je »biznis management«, njena želja, ki raste že nekaj let, pa je iskanje odgovora na vprašanje, kako vpeljati umetnost v biznis.
2. postaja: univerza v Baslu
»Rada bi reševala svetovne poslovne probleme s kreativnostjo,« reče in se zaloti, da materni jezik že zveni kot prevod iz angleškega, v katerem se šola zadnjih pet let. Kako je lepa, ji večkrat povem, ker je res nekaj posebnega, pa še tako dobro razmišlja pri svojih 22 letih, a se zdi, da se tega sploh ne zaveda. Zato je še lepša. Na Univerzi v Baslu se znajde v razredu med študenti, kjer skoraj vsak obvlada še kako ročno spretnost. Zala slika na blago. Slikanje jo pomirja že od malega. Razred poka od mladih ljudi, ki se zavedajo svetovne okoljevarstvene problematike in nimajo časa čakati, zato se povežejo in ukrepajo. Zala se začne izobraževati in hoditi na srečanja po Švici ter tudi v Nemčiji o tem, kako velike korporacije izkoriščajo delovno silo. Začne razkrinkavati korporacije in odkrivati prikrite zgodbe, o katerih piše in javno govori. Korporacije, kar se tiče modne industrije, kot so H & M, Forever 21 in Primark, so najbolj osovražene na njenem seznamu, saj so tu zlorabe največje. Ob spoznanjih, ki jih je predala tudi svojemu razredu, so se odločili, da organizirajo dobrodelno modno revijo, s katero bodo nagovarjali mlade v njihovem jeziku, zakaj ni dobro biti oblečen v omenjene znamke. Zaline slike na oblačila in njeno umetniško izražanje je opazila tudi švicarska rockovska skupina in jo prosila, da zanjo oblikuje plakate, majice ter naslovnico albuma za njihov koncert v Bernu. To je bil še en način, da se je njena zgodba prenesla naprej.
Kako pritegniti mlade kupce, da bi kupovali z glavo?
Zanima jo, kako mladim na pravi način vcepiti v glavo, da bodo opazili, kako zelo jih vrtijo okoli prsta z instantno ponudbo ne samo oblačil, ampak pri njih je morda dobro začeti.
Več v reviji Zarja Jana št. 29, 21. 7. 2020
