Tudi pri nas se poraba iz leta v leto veča. Tam, čez veliko lužo, gredo najbolj v promet pomirjevala, pripravki proti stresu, za boljši imunski sistem itd. »Sodobni človek prehitro seže po tabletah. Tudi takrat, ko to sploh ni potrebno. Jemljejo, denimo, vitaminske tablete, ko je sadja in zelenjave na pretek. Namesto tablet proti stresu bi morali kakšen dan počivati, gledati na življenje skozi rožnata očala in si ne postavljali previsokih ciljev,« začne serijo ameriških oddaj, po katerih smo povzeli nekaj bodočih člankov, voditelj Nick Polizzi in poudari, da v devetih delih z naslovom Ancient Medicine for Modern Illness (Starodavna zdravila za sodobne bolezni) poskušajo gledalstvu dopovedati, da se da marsikatero zdravstveno tegobo, celo bolezen, odpraviti ali vsaj omiliti s starodavnimi, skoraj pozabljenimi zelišči.
Ker ameriški znanstveniki v oddajah Starodavna zdravila za sodobne bolezni govorijo o boleznih in težjih stanjih, smo se uvodoma pogovarjali z Jožetom Majesom, fitoterapevtom iz vasice Cerovec pri Dolenjskih Toplicah, ki bo tudi na kratko komentiral vsako od v okvirju naštetih tem, ki jih bomo objavljali deset tednov zapored.
Za Ameriko smo mi zeliščna Amerika, mar ne?
Res je. Pri nas sintetična zdravila niso popolnoma na rob potisnila zdravilnih rož kot tam čez veliko lužo.
Vaša zeliščna kmetija se imenuje Plavica. Zakaj?
Pravzaprav je Plavica (Centaurea cyanus) zdaj hčerina zeliščarska kmetija, sin pa se ukvarja z ajurvedo. Plavica je zdravilna rožica, ki je nekoč krasila naša žitna polja. Zdaj je skoraj ni več, saj so jo na naših tleh uničili s kemijo.
Nekoč so bila zelišča uradna medicina, mar ne?
Še ne dolgo nazaj so bile zdravilne rastline pravzaprav naša edina medicina. V bistvu so zdravilna zelišča najstarejša vrsta zdravil. Poznali in uporabljali so jih že pred tisočletji, nanje pa so prisegale tudi naše babice in še mame. Saj se še spomnite, kako so nam z arniko čistile rane, nam pri vnetju žrela postregle z žajbljevim čajem, prebavne motnje lajšale s kamilicami, vročino zbijale z vrbjim lubjem ... Njihovo zeliščarsko znanje je prehajalo iz roda v rod.
Pa vendar zdravilne rastline niso vsemogočne?
Niso. Nič ni vsemogočnega. Tudi sintetična zdravila ne! Je pa res, da se vsega ne da pozdraviti s čaji, tinkturami, zeliščnimi sirupi, kremami itd. Če imaš zob gnil ali tumor, moraš k zobozdravniku ali kirurgu onkologu, da ti zob pozdravi in tumor izreže. Marsikaj pa bi se dalo pozdraviti z zdravilnimi rastlinami in ne takoj seči po »kemiji«.
Koliko zdravilnih rastlin poznate?
Okoli 500, približno 400 pa jih raste na našem posestvu. Kolikor mi je znano, jih v Sloveniji raste več kot 600 vrst. Seveda pa se zadnja leta avtohtonim pridružujejo tudi takšne, ki so prišle k nam z drugih kontinentov. Sicer pa Indijci poznajo 3000, Kitajci 5000 zdravilnih rastlin. Mi na Plavici delamo pripravke predvsem iz naših zdravilnih rastlin, nekaj pa jih vendarle kupimo tudi v tujini. Recimo rožni koren, encijan itd.
Zdravilne snovi so lahko v vseh delih rastline: v cvetu, plodovih, steblu, lubju, listih ali v koreninah.
Nekatere zeli so zdravilne v celoti, pri nekaterih le posamezni deli. Uporabljamo jih sveže ali posušene. Sveže ne trajajo dolgo, zato jih sušimo. Toda tudi posušene imajo v sebi največ učinkovin samo leto do dve, potem nič več. Zato posušene rastline po enem, največ dveh letih, zavržemo.
Če kuhamo čaj, cvetove in liste navadno poparimo z vrelo vodo in pustimo pokrite od 5 do 10 minut.
Tudi korenine poparimo, redkeje kuhamo. Tako pripravljeni napitek, ki mu v Sloveniji rečemo kar čaj, pijemo za preventivo ali pa za zdravljenje. Normalna količina je v ljudskem zdravilstvu povezana s številom tri (tri skodelice na dan). Dostikrat pa moramo popiti tudi do liter čaja dnevno. Recimo mešanico za čiščenje krvi, mešanico za težave s prostato, mešanico za zdravljenje diabetesa itd.
Čaj je gotovo bolj zdrav kot presladki sokovi ali tekočine z mehurčki, ki vsebujejo ogljikov dioksid, mar ne?
Seveda. Če za žejo pije čajne napitke vsa družina, vam polagam na srce, da ne mečete v lonec prav vsega, kar ste pred tem nabrali na travniku. Za vsakodnevno pitje izberite samo blage rastline. Tiste, ki nimajo prav nobenih stranskih učinkov. Takšne so marjetica, jagodovo, malinovo ali robidovo listje, melisa, bezgov cvet, malo mete, indijanske koprive itd. A tudi čaj za žejo ne sme biti presladak. Najbolj zdravo je piti grenkega ali sladkanega le z malo zares kakovostnega domačega medu. Zdravo je piti tudi navadno vodo. Na srečo imamo v Sloveniji še pitno vodo, ki priteče iz pipe.
Kako pa se pripravljajo tinkture?
Za pripravo tinktur priporočam domače žganje, ki naj ima od 45 do 55 odstotkov alkohola. Najboljši je tropinovec, ker ima nevtralen vonj. Velja splošno pravilo, da za pripravo litra tinkture vzamemo 10 odstotkov suhe ali 20 odstotkov sveže zdravilne rastline, preostalo pa je žganje. Vsekakor mora biti litrska steklenica, ki naj bo steklena, polna.
Katere tinkture so najbolj znane?
Najbolj je priljubljena tinktura arnike, ki je odlično razkužilo za rane. Pa tudi za druge poškodbe in celo za zmečkanine. Danes jo zelo uspešno nadomešča ognjič.Gorska arnika namreč izginja iz naših krajev in je zdaj zaščitena. Zato je ne smemo nabirati! Notranje pa ne ene ne druge ne uživamo! Tinktura divjega kostanja je odlična za ožilje. Pospešuje krvni obtok in blaži težave pri krčnih žilah. Pomaga daljše jemanje, in sicer 10 kapljic pred jedjo. Po nanosu tinkture na kožo (ko se posuši), jo namažemo še s kremo divjega kostanja. Tinktura iz zgornjega dela kopriv pomaga pri revmi in artritisu. Najpomembnejše pa je, da je ta pripravek tudi hemostatik, to pomeni, da uravnava kri. Priporočam ga pri slabokrvnosti, in sicer čajno žličko na dan (10 kapljic), pri zdravljenju trikrat enako količino na dan. Tinktura iz kopriv in svežih iglic rožmarina pomaga pri rasti las. Deset minut si jo je treba nežno utirati v lasišče. Las si po vtiranju ne umijemo. Tinktura iz bele omele znižuje sladkor in maščobe v krvi, preprečuje pa tudi nastajanje metastaz, rakovih zasevkov po bolezni. Priporočam jemanje 15 kapljic zjutraj na tešče skupaj s vodo. Tinkturo pa pripravimo tako, da vzamemo 1 del listov in stebel suhe bele omele in 9 delov žganja. Pustimo stati 3 tedne, nato jo precedimo in začnemo uporabljati. Pa še opozorilo: kar namakamo v žganju, nikoli ne damo na sonce!
Kako se zaščitimo pred klopi, ki so čedalje bolj okuženi?
Pripravek naredimo takole: iztisnemo 2 decilitra pomaranče in vanjo vmešamo 2 žlički pivskega kvasa. To zmešamo in popijemo. Na ta način klopu smrdimo.
Kaj pa priporočate proti komarjem?
Namažemo se z limonsko travo (tudi geranijo) ali njenim eteričnim oljem, ki ga zmešamo s prevretkom nageljnovih žbic.
Pogosta tegoba današnje dni so zaprtost, driska in zdaj poleti opekline. Kaj priporočate?
Brez škodljivih stranskih učinkov bomo zaprtje odpravili tako, da bomo svežo ali osušeno koprivo skuhali v vodi, sicer pa namočimo sveže ali posušene slive v vodi čez noč in zjutraj spijemo tekočino ter pojemo slive. Dobro je tudi laneno seme, ki ga grobo zmeljemo in 1 jušno žlico zaužijemo skupaj z vodo. Drisko pa bomo pregnali z borovničevim čajem ali če pojemo koreniko srčne moči ali pa spijemo čaj iz srčne moči. Proti opeklinam se najprej oprhamo s hladno ali mrzlo vodo, nato namažemo opečene dele s šentjanževim oljem, čez kakšne pol ure pa še z gelom aloje vere. Šentjanževo olje pomaga tudi pri artritisu, če si z njim redno masiramo prste rok in nog, in sicer vsak dan dvakrat po dvajset minut.
Kako nad pekoče podplate in krčne žile?
Tisti, ki jih pečejo podplati, si naj takrat naredijo kopel iz materine dušice. Zoper krčne žile priporočam mazilo iz plodov divjega kostanja.
Pa bradavice?
V ljudski medicini obstaja kar nekaj načinov, da se znebiš bradavic. Na bradavico lahko stisnete sok iz stebla krvavega mlečnika, dvakrat na dan. Toliko časa, dokler bradavica ne odpade.
Kaj priporočate proti nespečnosti?
Če slabo spite, si lahko zmešate ali kupite mešanico korenin baldrijana, kamilice, poprove mete, rožmarina in tavžentrože (vse v enakih delih). Lahko zmešate tudi lipo, majaron in meliso (vse v enakih delih). Dve žlici ene ali druge mešanice poparite s pol litra vrele vode, precedite in spijete pol čaja pri kosilu, pol pri večerji.
Kaj pa zelišča zoper holesterol in vnetje mehurja?
Zoper visok holesterol pomaga čaj iz zdravilnega jetičnika, če ga pijemo dalj časa po dve skodelici na dan. Koristi tudi, če pojemo vsak dan po dva stroka česna ali če uživamo tinkturo iz česna, če pijemo čaj iz artičok ali čaj iz bršljanaste grenkuljice in listov oljke. Oljčne liste nabiramo, ko drevo cveti. Proti vnetju sečnih poti in mehurja pa priporočam tale recept: v pol litra mleka damo korenino peteršilja in 1 čajno žličko žajbljevih listov. Pustimo rahlo vreti toliko časa, da ostane le še dva decilitra prevretka. Ko se ohladi pod 40 stopinj Celzija, dodamo žličko medu in popijemo v desetih minutah. Priporočam tudi pitje soka aloje, bakterije v urinu uničuje tudi česnovo vino. Zdravimo se deset dni.
Več v reviji Zarja/Jana št. 27, 2. 7. 2019.
