Potem se je zgodil čudež. Pojavil se je berlinski pacient, možakar, ki je bil okužen s HIV, zdaj pa ni več. Znova se je zbudilo upanje: je mogoče, da je aids povsem ozdravljiv?
Naj berlinski pacient dvigne roko: petinštiridesetletni prevajalec Timothy Ray Brown se ne zdi nič posebnega – še en suhljat možakar z rjavimi lasmi, ki se mu že redčijo. Odraščal je v Seattlu, pri osemnajstih oznanil, da je gej in se potem selil po Evropi. Nekaj časa je bil v Barceloni, potem se je preselil v Berlin, kjer je ostal skoraj dvajset let, zdaj pa živi v San Franciscu. Leta 1995 je izvedel, da je seropozitiven in nekdanji ljubimec mu je mračno prerokoval, da ga čakata morda še približno dve leti življenja. »Saj sploh nisem vedel, na koga naj se jezim,« pravi Brown.
A ljubimec se je motil, deset let pozneje je bil Brown še vedno živ. Antiretroviralna terapija – koktajl zdravil, ki preprečujejo, da bi se okužba s HIV razvila v aids – mu je omogočala skoraj normalno življenje. Leta 2006 je odpotoval v ZDA na poroko, slabo počutje pa pripisal časovni spremembi. A doma v Berlinu se je še vedno slabo počutil, in ko kar ni in ni bilo bolje, je odšel k zdravniku. Ta je ugotovil, da ima Brown levkemijo.
Ne ena, kar dve smrtonosni bolezni. No, krasno.
Dve muhi na mah: Po kemoterapiji in obsevanju se je levkemija vrnila. Ostala je še ena možnost, presaditev matičnih celic darovalca. Njegov zdravnik, sedemintridesetletni onkolog Gero Hütter, je imel idejo. Izmed 232 možnih darovalcev je poiskal tistega, ki je imel mutiran gen, ki omogoča imunost pred virusom HIV. Tako bo, je upal, ozdravil ne le levkemijo, temveč tudi okužbo s HIV.
Hütter ni veliko vedel o aidsu. Vedel pa je tole: ljudje z določeno naravno mutacijo gena so imuni na HIV. Mutacija se imenuje delta 32 in onesposobi CCR5, receptor na površini imunskih celic, ki virusu HIV omogoča prodor. Ljudje, ki imajo kopijo gena od obeh staršev, torej dvojni delta 32, so ne le skoraj imuni na HIV, so tudi precej na gosto posejani po severni Evropi. Med Nemci je tak vsak stoti. Med 232 možnimi darovalci bi morala biti torej vsaj dva z dvojno kopijo mutiranega gena.
Ampak Hütter ni bil na vodilnem položaju in ni imel vpliva, zato se je moral zares zelo potruditi, da je prepričal laboratorij, da so darovalce testirali še za delto 32. Tak test stane okrog štirideset dolarjev. Na osebo. Stroške je kril laboratorij. Šele darovalec številka 61 je bil zadetek v črno.
Več v Jani št. 26, 28.7.2011
