Odkritje dr. Nine Gunde Cimerman in njene ekipe je završalo po vsem svetu. Intervjujali so jo največji svetovni mediji, članki o njihovem odkritju zasedajo celotne strani spletnih brskalnikov, nanje je kliknilo več milijonov bralcev. Gospodinjsko opravilo, ki smo ga prej opravili spotoma, nam po novem daje misliti. Pomivalni stroj ni edino mesto, kjer se je v našem domu naselila črna kvasovka. Našli so jo tudi v kavnih aparatih in pralnih strojih, še več pa bo razkril članek, ki ga že pripravljajo.
V študiji, ki jo je objavila znanstvena revija Fungal Biology, je sodelovalo več slovenskih raziskovalcev. Analizirali so glive v 189 pomivalnih strojih, večino vzorcev za raziskavo pa so pridobili iz pomivalnih strojev v Sloveniji (102), v drugih evropskih državah (42), nekaj iz Severne in Južne Amerike, pet iz Izraela, deset iz Južnoafriške republike, sedem iz Azije in sedem iz Avstralije. Na vzorcih s tesnilne gume so v 62 odstotkov pomivalnih strojev našli glive več rodov, med drugim glivo vrste Exophiala. Njeni najnevarnejši podvrsti Exophialo dermatitidis in Exophiala phaeomuriformis so našli v kar 56 odstotkih vzorcev. Gliva Exophiala dermatitidis je sicer znana kot povzročitelj številnih bolezni, v nekaterih primerih se naseli tudi v pljučih pacientov s cistično fibrozo. Ta okužba lahko povzroči celo smrt. Exophiala dermatitidis ima v naravi tri genske oblike, samo eno od njih so našli pri okuženih bolnikih s cistično fibrozo. Prav ta oblika je tista, ki živi v pomivalnih strojih. Znani so primeri, ko se je črna kvasovka naselila v možganih in tam zrasla v pravi tumor. V naših možganih naj bi se, po sicer še nedokazani teoriji, dobro počutila zato, ker je kemična sestava nevrotransmiterjev blizu sestavi naftnih derivatov, ki jih te glive v naravi uspešno razkrajajo. Žal kakšnih posebnih simptomov, po katerih bi lahko sklepali, da smo se okužili s črno kvasovko, ni. Inkubacijska doba je dolga, in ko začnemo opažati težave, je praviloma že hudo. Tumor je sicer mogoče operativno odstraniti in tudi zdravila (antimikotiki) seveda obstajajo, a so ena izmed manj učinkovitih vrst zdravil. Ustroj glive je namreč tako zelo podoben človeški celici, da imajo ta zdravila zelo veliko stranskih učinkov.
Pazite, da se ne okužite!
Gliva se prenaša na več načinov. Doslej je veljalo prepričanje, da jo lahko le vdihnemo, v slovenski študiji se je pokazalo, da se večinoma prenaša z vodo. Tisto iz vodovoda seveda. V naši pitni vodi se namreč najde tudi črna kvasovka, ki pa za zdravje ni nevarna, razloži dr. Gunde Cimerman. »Glivo v vodovodu je treba iskati z mikroskopom tudi v prenesenem pomenu. Na sto litrov vode bomo morda našli eno majhno kolonijo ali dve, kar nas ne ogroža. V vodi so jo našli tudi Norvežani in Finci. Težava nastane, ko se naseli v pomivalnem stroju, kjer ima odlične razmere in raste neprimerno bolje kot kjerkoli v naravi.« Eden glavnih razlogov, da se je v naših gospodinjskih aparatih tako namnožila in se tam tako dobro počuti, je naša ekološka naravnanost. Peremo z blagimi praški na relativno nizkih temperaturah, to pa je za to glivo idealna kombinacija. V naših strojih so jo tako našli v neprimerno večjih kolonijah kot v naravi, kjer se jih najde zelo malo. Z njo se lahko okužimo na tri načine. Prvi je z vdihavanjem, kar je še posebej nevarno za bolnike s cistično fibrozo. Pri njih sem namreč naseli v pljučih in hudo poslabša bolezen. Drugi je z rano – če se na primer urežemo z razbitim kontaminiranim kozarcem, ta kvasovka lahko pride v stik z živčevjem in se po njem razširi v možgane. Tam se razmnoži do take velikosti, da nastane tumor, zaradi katerega lahko umremo. Tretji način je s hrano. Te kvasovke namreč ne ubije niti želodčna kislina. Hipotetično se lahko človek tako okuži tudi s čirom na želodcu ali kakšno drugo krvavitvijo. Dr. Gunde Cimerman sicer poudarja, da za to ni dokazov, a dodaja, da jih tudi še nihče ni iskal. Posebej v nevarnosti so dojenčki, bolniki in starejši, ljudje z zdravim imunskim sistemom pa načeloma ne. Razen, če se urežejo in okužijo s krvjo, seveda. Zato bodite zelo pazljivi, če se vam v pomivalnem stroju razbije kak kozarec.
Nastanek nove vrste?
Biologinja Polona Zalar in drugi raziskovalci ugotavljajo, da odkritje te glive v gospodinjskih napravah kaže, da se ti organizmi razvijajo na nenavaden evolucijski način. Medtem ko so v naravi že opazovali prilagoditev teh t. i. ekstremofilov na en ekstremni dejavnik (temperaturo, slanost), so tokrat prvič ugotovili, da tak organizem lahko preživi tudi kombinacijo vročine, lugov in soli. Ne samo, da jo preživi, ampak da je za črno kvasovko to celo idealno okolje.
Več v tiskani izdaji revija Jana, 28.6.2011
