Dr. Vehovar: Izgubili smo državo!

Sociolog Urban Vehovar je kritičen analitik družbenih dogajanj, ki dorečeno opozarja na nepravilnosti v družbi. Morda ne potrebujemo parlamenta!

Sociolog, doc. dr. Urban Vehovar: »Morda bi bilo dobro, ko bi politika ukinila samo sebe. Morda ne potrebujemo parlamenta, morda lahko država in državni aparat brez političnih pritiskov delujeta celo bolje. To je moja prva pobožna želja! Želim si, da bi ljudje, ki so v tem trenutku zbegani, polni besa, strahu in notranje napetosti, začeli razumno premišljati o svoji prihodnosti in razmerah v Sloveniji. To je moja druga pobožna želja! Moja tretja pobožna želja so spremembe v državi, ki bi jih zaznali po aretacijah določenih ljudi iz poslovno-političnih krogov: želim si, da bi nekatere od njih obsodili na daljše zaporne kazni.«

Spomnimo se še, da je bilo pred dvajsetimi leti rečeno, da bo Slovenija po osamosvojitvi mala Švica – a ni tako.
Bojim se, da se je zgodilo ravno nasprotno: v zadnjih dvajsetih letih nazadujemo, vedno več kazalcev namreč kaže, da smo čedalje bolj podobni Romuniji in da smo močno zaostali za Estonijo. Zato Slovenija nikakor ni Švica, pač pa postaja zaostala balkanska država.
Zakaj?
Zaradi vseobsegajoče in vseprežemajoče korupcije. Zato, ker elite nimajo več stika z ljudmi in se ne odzivajo na njihove potrebe. Ker nismo modernizirali gospodarstva, zato razvojno vedno bolj zaostajamo. Ker se ljudje zapirajo v okove krvnega sorodstva, ki jim ponuja osnovno eksistenčno varnost. Ker postaja Slovenija dežela atomiziranih posameznikov. Ker smo izgubili identiteto, občutek za skupnost, etiko in ker smo, ne nazadnje, zgubili državo!
Ampak to je šlo postopoma.
Postopoma, procesov razkroja ne opazite zlahka. Pri nas so počasi odmirale vse nadzorne institucije. Neučinkovitost tožilstva in policije, nesposobnost za nadzor gospodarskih in političnih elit se zdaj iztekajo v vsesplošno ropanje družbenega premoženja.
Saj imamo možnosti za nadzor – zakaj ne deluje?
Predvsem bi moralo na tožilstvu priti do izjemno ostrega reza in, absolutno, aktivirati moramo policijo. Tožilstvo in policija sta ključna aparata, ki sta v zelo slabem stanju, vendar ne le onadva. To pove, kakšno je stanje v državi oziroma zakaj je takšno.
Nikakršno, če so ljudje malodane brezpravni, ne dobivajo plač …
To samo govori o tem, kaj se dogaja. V tej družbi je marsikaj prikrito ali zakrito. Na eni strani imamo elite, ki želijo pogoltniti vse premoženje, na drugi strani davkov ne plačujejo niti obrtniki niti posamezniki, ki dopolnjujejo svoje dohodke z delom na črno. Vse to priča o tem, kakšen odnos do države ima večina prebivalstva Republike Slovenije.
Ali lahko z imeni in priimki pojasnite, kdo so te elite?
Imamo tako čudno delujoč pravni sistem, da bi me vsakdo med njimi zlahka tožil, če bi navedel imena. Njihovega ravnanja tudi ne bi mogel dokazati. Naš pravni sistem je prezapleten, zato lahko močne pravniške hiše zakone zlahka izkoristijo ali razložijo v svoj prid in prid svojih klientov.
Vprašala bom drugače: so ti ljudje tudi v vladni koaliciji in opoziciji?
Vladajoča koalicija in opozicija delujeta v nasprotju z interesi skupnosti. Tu ni več niti levih niti desnih, gre za vsesplošno plenjenje, pri katerem sodelujejo vse, poudarjam, vse elite! Zdaj je treba narediti preboj in sankcionirati vsaj del teh elit in blokirati mehanizme, ki jim omogočajo trajno bogatenje. Dokler bodo obstajala pravno znanje in zakoni, ki delujejo v nasprotju z interesi celotne družbe, in dokler bodo obstajali finančni viri, ki jih lahko oligarhične elite v Republiki Sloveniji neomejeno izkoriščajo, se ne bo dalo ustaviti tega procesa. To so grozljive stvari: mislim, da se vsak mesec iz Slovenije pretaka reka denarja na tuje bančne račune. Ta družba še zmeraj živi v prividu blaginje: močno od tega, kar sta si Banka Slovenije in gospodarstvo izposodili od leta 2004 do leta 2008. Naša primerjalna kupna moč je statistično fascinantno visoka, vedeti morate, da živimo precej preveč dobro glede na to, kaj počne in česa je sposobno naše gospodarstvo.
Pred časom ste dejali, da bi bile predčasne volitve za Slovenijo slabe?
Tako je, situacija v družbi je tako slaba, da bi sicer lahko izvedli predčasne volitve, vendar te ne rešile ničesar. Recimo, da bi na njih sodelovalo petdeset odstotkov najbolj fanatičnih zagovornikov posameznih političnih strank, ki bi izvolili svoje politične opcije, verjetno bi zmagala tako imenovana desnica. Toda v razmerah popolnega nezaupanja ljudi v politične stranke bi to verjetno zelo prizadelo tisto polovico volivcev, ki ne bi prišli na volišča. V družbi bi se ohranil občutek brezvladja, nepravičnosti – razmere bi bile še slabše.
Pat pozicija?
Čista! Upam, da bodo v družbi nastopili ljudje, ki so ohranili zdrav razum, ki niso deli oligarhičnih elit, da bo mogoče oblikovati zdrav premislek o prihodnosti.
Prof. Cerar pravi, da takšni, visoko etični ljudje ne stopijo na plano, ker se jim zdi trenutno situacija brezupna.
Bojim se, da je res tako. Naša usoda je najverjetneje usoda Grčije v malo blažji obliki. Ta družba preprosto živi preveč dobro glede na to, kar proizvede na ravni gospodarstva. Na nujnost modernizacije gospodarstva nas opozarja izgorevanje ljudi na delovnih mestih: konkurenčnost na mednarodnih trgih ohranjamo z vedno večjo intenziteto fizičnega dela, mizerne dohodke pa ljudje dopolnjujejo z delom na zemlji in delom na črno. Končno moramo prestopiti na tisto raven, ko bomo več delali z glavo in manj z rokami ter umsko delo cenili. A visoko tehnoloških podjetij je v Sloveniji tako malo, da se bojim, da smo obsojeni na nadaljnje drsenje v splošno revščino.
Je čas za »novega mesijo«? Kje začeti?
Mesija ni bil mišljen kot odrešenik, ampak kot lažni odrešenik, ki bi elitam omogočil, da bi brez težav končale procese plenjenja družbenega premoženja. Upam, da bodo nastala nova politična gibanja, stranke, ki bodo lahko nadomestile tiste, ki so zdaj v parlamentu. Sicer nova politična gibanja in stranke že nastajajo, vendar potrebujejo več časa, da bi se notranje prečistile in vzpostavile stabilno organizacijsko strukturo.
Bi se politično aktivirali?
Absolutno ne! Mislim, da lahko precej več naredim kot svetovalec predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, Gorana Klemenčiča. Ljudje si predstavljajo, da pomeni vstop v politiko s čistim srcem tudi spremembo na bolje, toda demokracija ni samo čisto srce: oblast ljudi zlahka pokvari, takšna je narava človeka. Nujen je nadzor! Zato bom ostal na strani, ki gradi nadzorne mehanizme države, in nastopal v javnosti ter tu storil, kar pač lahko. Vedeti morate, da je kdorkoli v tej družbi v tem trenutku, v primerjavi z ljudmi, ki upravljajo družbo iz ozadja, izjemno šibek.
Nepredstavljivo in strašljivo.
Geneza teh mrež je stara najmanj dvajset let, določene so se povezovale že v začetku osemdesetih, ko so spoznali, da je tranzicija neizogibna. Primer Vegrad je jasno pokazal, da so odpovedale absolutno vse nadzorne institucije v državi: lastniki in nadzorniki, sindikati, inšpektorati, banke – vsi. Naenkrat je sedemsto milijonov minusa, SCT je ustvaril štiristo milijonov evrov minusa. Ko vse seštejete, imate najmanj milijardo evrov minusa, ki je proizvod igre, ki so jo dopuščali vsi vpleteni akterji, bodisi zaradi lastne koristi, neumnosti, nevednosti bodisi nesposobnosti. Ko imajo elite možnost, da se obnašajo samopašno, se bodo tako tudi obnašale. Če lahko zlahka ukradete sto milijonov evrov, jih tudi boste!
Se bližamo dnu?
Da, v raziskavi gospodarske konkurenčnosti smo v dveh letih padli za dvajset mest in postajamo prav tako konkurenčni kot Romunija. Naše gospodarstvo je na ravni iz šestdesetih let prejšnjega stoletja in ne proizvaja dovolj, da bi lahko prehranjevalo državno uradništvo in ves strankarski aparat. Morda nam bo pomagal samo popoln zlom, ki bi lahko privedel do streznitve. Vprašanje je, kdo lahko privoli – govorim o Grčiji –, da mu za tretjino zmanjšajo plačo, obenem pa ostajajo elite nerazložljivo bogate. Jasno, odzvali se boste s tem, da boste kamenjali parlament in napadli elite, ki upravljajo družbo in gospodarstvo.
Pričakujete v Sloveniji kaj takega?
Zanimivo je to, da so Slovenci kot narod izredno pasivni, avtodestruktivni: delavec, ki ga šef maltretira, bo šel domov ter pretepel ženo in otroke ali pa v gostilno in se ga napil – to je slovenski vzorec. Slovenci so na žalost ljudje brez hrbtenice. Spomnite se, da so v Muri in Gorenju stavkale predvsem ženske. Moški v Sloveniji so zlomljeni: prepričani so, da so hranitelji družin, a ima večina nadrejene, ki so avtoritarni in se jim podrejajo v strahu za eksistenco, plače, službe. Poglejte samo novinarje: na Hrvaškem jih je kar nekaj, ki imajo štiriindvajset ur na dan telesno stražo, ker si upajo razkriti mahinacije, ki se dogajajo v njihovem gospodarstvu – pri nas ni takega novinarja.
Kako ste glasovali na zadnjem referendumu?
Trikrat za, a sem bil, seveda, v manjšini. Dolgo se nisem udeleževal ne volitev ne referendumov, ker je bilo vse skupaj izkrivljeno, zlagano, zmanipulirano. Zdaj sem šel, ker se mi je zdelo nujno: zdelo se mi je, da moram pokazati vsaj sebi, da sem ohranil zdrav razum, a se je izkazalo, da sem izgubil (smeh). Ta izid je zmaga jeze, razočaranja, žalosti, zmaga besa ... Ne bom rekel, da je bilo glede predlogov zakonov vse tako, kot naj bi bilo, a vsi ukrepi so šli v pravo smer.