»Uvrstitev v finale, na katerega nisem računala, me je tako zmedla, da sem še nekaj dni govorila, da sem se uvrstila v polfinale. Vse je potekalo tako hitro, da sem le stežka razumela, kaj se dogaja,« pove Julija, za katero so bili zadnji tedni prepleteni s kruto izkušnjo. Tik pred polfinalnim nastopom je hudo zbolel njen partner, in ko so ga odpeljali v bolnišnico, še pomislila ni, da se ne bo vrnil nikoli več.
»Ko se je dan po polfinalni oddaji zbudil iz kome, je izrekel zadnje besede. Prve sicer nisem razumela, potem pa je še enkrat zašepetal zmagaj in mi rekel, da me bo na finalno oddajo prišel gledat.«
Julija pove, da sta si oba želela, da bi širna Slovenija spoznala Julijin talent, a so bile to le pobožne želje, saj se je zavedala, kako velika bo konkurenca med finalisti. Resnici na ljubo poznavalcev in ljubiteljev opere pri nas ni prav veliko, zato je Julijina zmaga še toliko pomembnejša.
Kaj pa zdaj? »Za polfinalno oddajo sem izbrala Verdijevo Traviato – nekaj takega, kar gre v uho, ker sem želela, da ljudje zraven zapojejo, zaplešejo, nekaj sončnega, veselega. Če povem po pravici, Stožic in velikega nastopa nisem niti načrtovala, zato sem se kar naenkrat znašla pred velikim pomislekom in problemom, saj sem želela v finalu ponuditi nekaj drugačnega.«
Julija je prepričana, da je bila opera Lucia di Lammermoor prava izbira in ko so originalu dodali še sodoben pridih, je bilo to to. Za tiste, ki v operi niste ravno doma, nekaj podatkov. Gre za opero v treh dejanjih, libreto pa je po romanu škotskega pisatelja Waterja Scotta Lemmermotova nevesta napisal Salvatore Cammarano. Prvo uprizoritev je doživela v Neaplju leta 1835, leta 1907 so opero, ki je postala železni repertoar najbolj priznanih opernih hiš po svetu, prvič uprizorili tudi v Ljubljani. »Zvok violine je skladbi dodal poseben element, ki je poskrbel za to, da človeka popelje. Vse je šlo zelo hitro, saj je bila skladba dodelana vsega skupaj v petih dneh.«
Nič dobrega. »Moje priprave na finalno oddajo so se močno razlikovale od drugih finalistov. Bila sem namreč pod vtisom partnerjeve bolezni, saj sem večino časa preživela v bolnišnici. Za vaje je ostalo bore malo časa. Veliko mi je pomagal brat Alen, ki je pripravil matrico. Pet dni pred finalom, ko je bilo najbolj napeto in sem poklicala v bolnišnico ter prosila, ali smem partnerja obiskati zunaj uradnih obiskov, sem doživela šok, saj so mi rekli, naj pridem čim prej. Vedela sem, kaj to pomeni in da so mu štete zadnje minute.«

Več v Jani št.26, 28.6.2011