Alter

Ljudje smo kadarkoli v življenju sposobni narediti to, o čemer sanjamo

Urška Krišelj Grubar
26. 10. 2024, 04.00
Deli članek:

Konec septembra sva s prijateljico obiskali otok Iž. Najina namera je bil oddih. Samo to. Da gledava morje in loviva sončne žarke ter kaj dobrega pojeva. Otok nama je ponudil še veliko več. Srečanja z ljudmi, ki so nama odprli nove poglede na stare stvari. Nič se ne zgodi naključno. Vse je fizika. Vse je kažipot. Ne da bi vnaprej načrtovali, sva stopili na veličastno turnejo z ljudmi, ki so se tisti teden znašli na otoku. Med njimi je bil dr. Zdeslav Hrepić, dr. fizike, ki se je po 20 letih ustvarjalnega dela vrnil v Dalmacijo, na svoj Brač. Na otoku je predaval o delovanju kart, ki jih je ustvarjal skupaj s knjigo Živa fizika skoraj trideset let. Kako zelo so žive, vam bom poskušala opisati na praktičnem primeru.

Urška Krišelj Grubar
Zdeslav in Dijana

Kaj bova vzeli na otok, če nama bo slučajno dolgčas, sva se spraševali s prijateljico tik pred odhodom. Obe sva strastni bralki, ampak oči so utrujene od zaslonov in branja knjig, zato sva jih pustili doma. V času korone sem se pri Ani Drevenšek učila o pomenu posameznih tarot kart, pa sem jih vzela s sabo, in zapiske, v katere sem premalokrat pogledala. Njen znanstveni in poglobljeni pogled nanje mi je povsem spremenil pogled na karte, ki jih pri svojem delu vse bolj uporabljajo tudi številni priznani psihoterapevti, ki tudi preko razlage simbolov pomagajo klientom do ključnih uvidov. Želela sem poglobiti ta znanja, a mi je nekako manjkalo spodbude. A namera, ki sem jo prinesla na otok, ni ostala neopažena. Tretji večer na otoku, v času večerje, ki sva se je s prijateljico še posebej veselili, saj je hotel Korinjak znan prav po izjemno dobri vegetarijanski kuhi, sem ga zagledala za sosednjo mizo. Je to res on ali mu je samo podoben? Tudi on me je opazil. Ste vi, dr. Zdeslav z Brača? In že je stal ob meni. Avtor knjige Živa fizika, uspešnice v našem prostoru, ki je prav te dni ponatisnjena. Povedal je, da ima na otoku delavnico, tečaj o tem, kako delujejo karte živa fizika, ki jih je ustvarjal 30 let; zdaj bi učitelje različnih duhovnih smeri rad naučil njihove uporabe, da jih bodo lahko uporabljali pri svojem delu. Povabil naju je zraven.

Urška Krišelj Grubar
Vsaka karta je odstrla novo tančico. Kot bi lupili čebulo.

Življenje je fizika. Vse je kažipot

Tako kot sama je tudidr. Zdeslav v najinem ponovnem srečanju videl kažipot, ker, kot je citiral Sue Le v svoji knjigi, »življenje se ne zgodi naključno. Vse je fizika. To je kažipot.« Še isti večer me je dr. Z, kot ga kličejo prijatelji in znanci, povabil, da bi spoznala delo s kartami. Tu ne gre za napovedovanje prihodnosti, kot številni pomislijo, temveč za branje informacijskega polja, v katerem je »stranka«. V praksi je videti tako; nekaj minut sva posvetila pogovoru. Dr. Z je naredil z mano mini intervju. Vprašal me je, kaj je moj cilj. Povedala sem mu. Vprašal me je, kaj me ovira pri tem, da ga še nisem uresničila. Nehote sem omenila nekaj oseb. Za vsako sva izbrala kodo (številko). Za vsako sem tudi izbrala karto. Pri postavitvi kart (ki deluje kot nekakšna postavitev družine) je sodelovala tudi Dijana, življenjska sopotnica dr. Z-ja, ki se je med najinim pogovorom umaknila, da sva samo midva vedela za kode in zgodbo, ki sem mu jo zaupala.

Zadnjega pol leta pri kartah sodelujeta oba. Izkazalo se je za zelo uspešno. Dijana, ki je po poklicu medicinska sestra, vseskozi spremlja delo svojega moža. Karte so ju močno povezale, saj prvič po 25 letih (te dni praznujeta obletnico) čutita skupaj tudi ustvarjalno slo. Dijana ima velikanski dar, da se vživi v vibracijo karte, kar se izkaže v resnici za vibracijo osebe, ki jo predstavlja. To se kaže v tem, da začne govoriti besede, ki jih je ta oseba uporabljala, da se natančno spomni dogodkov, ki so to osebo tako ali drugače zaznamovali. Močan medij je. Meni, ki sem jo opazovala, ko se je vživljala v moje in moževe prednice (ki sem jih spontano omenila dr. Z-ju), je bilo hudo zanjo, ker je nosila vse tiste težke križe, ampak končni rezultat je bil, da so vsi ti križi padli z mojih ramen. Vsaka karta je odstrla novo tančico. Kot bi lupili čebulo. Stvari so postale jasne. Končna karta me je pomirila. Ko sem prišla z otoka, sem šla nemudoma v akcijo in v nekaj dneh speljala nekaj, za kar bi s prejšnjim tovorom na sebi porabila vsaj še leto dni ali več in cilja ne bi nikoli uresničila.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 43, 22. oktober 2024.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!